Margaret Thatcher: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Začetek politične kariere: notr.povezave |
m →Britanska ministrska predsednica: dodajanje teksta |
||
Vrstica 41:
==Britanska ministrska predsednica==
[[Slika:Reagan_et_Thatcher.jpg|thumb|right|220px|Ronald Reagan in Margaret Thatcher]]
{{V delu}}
Po štiriletnem vladanju [[Laburistična stranka (Združeno kraljestvo)|laburistov]] ter premiera [[James Callaghan|Jamesa Callaghana]] je na splošnih volitvah 3. maja 1979 ponovno zmagala konzervativna stranka. Thatcherjeva tako postane prva [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|predsednica vlade Združenega kraljestva]]. Na tem položaju je bila od 4. maja 1979 do 28. novembra 1990, saj je uspeh ponovila na volitvah 1983 in 1987. To je najdaljši mandat predsednika vlade Združenega
===Gospodarstvo===
Takoj je sprejela nujne in boleče reze, saj so bile težave, s katerimi se je soočala, velike. Število nezaposlenih se je hitro povečevalo, inflacija je rastla, propadel je velik del predelovalne industrije, državni proračun je bil v minusu.
Z odločnimi ukrepi je posegla v zastarelo in neproduktivno britansko proizvodnjo in jo poskušala napraviti konkurenčno. Sledili so si rigorozni ukrepi odpuščanja delavcev in ukinjanje državnih subvencij. To je povzročilo rekordno brezposelnost 3 milijone v letu 1983. V zgodovino bo zagotovo odšla kot premierka, ki je v sporu z rudarji v letih 1984-85 neusmiljeno obračunala s sindikati in zlomila njihovo politično moč, da si še do danes niso opomogli. Privatizirala je državna podjetja kot British Telecom, British Petroleum(BP), British Airways, pa tudi elektro-energetska podjetja, javni transport. Otok je zamajala tudi njena uvedba t.i. volilne in občinske takse. Zmanjševala je državni proračun za socialno politiko, izobraževanje in varstva okolja. Vse v imenu vitke države. Poleg tega so že leta 1980 sprejeli moratorij na vse vojaške pogodbe. Goriva je bilo tako malo, da vojaške ladje tudi po več mesecev niso izplule iz pristanišč.
Znana je bila po odličnih odnosih z ameriškim predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]], ki jo je izjemno cenil in jo smatral za svojo najbližjo svetovalko. ▼
Že pomladi leta 1981 je britansko gospodarstvo začelo počasi okrevati. S pomočjo teh ukrepov ji je uspelo sanirati britansko industrijo in jo narediti spet konkurenčno. Po raziskavah Gallupa o priljubljenosti britanskih premierov pa je bila na zadnjem mestu, sledil ji je Chamberline, premier, ki je V. Britanijo povedel v 2. svetovno vojno.
To je bil t.i. thatcherizem. Navdihoval jo je Milton Friedman, ustanovitelj čikaške šole monetarizma.
===Falklandska vojna===
Nenadoma, v aprilu 1982, so se pojavile težave na zunanjepolitičnem področju. [[Argentina|Argentinska]] vojska je zavzela [[Falklandski otoki|Falklande]], britansko otočje ob argentinski meji, ki je od leta 1833 pod britansko upravo. Thatcherjeva je prosila ameriškega predsednika Ronalda Reagana za posredovanje pri pogajanjih z Argentino in obenem sprožila močno diplomatsko ofenzivo ter uspela s podporo v Evropski skupnosti in OZN. 19. aprila je propadla misija generala Ala Haiga, upokojenega poveljnika NATA - zdaj zunanjega ministra ZDA, ki je v vlogi mediatorja v 12 dneh prepotoval 35.000 km. Generalni sekretar OZN pa je pripravil mirovni načrt, a so ga Argentinci zavrnili. Thatcherjeva ni več oklevala – poslala je britansko vojsko, da vzpostavi nadzor na otočju, ki ima dolgoročno velik strateški pomen, saj si Velika Britanija in Argentina lastita dele Antarktike. To je območje, ki bo mogoče sčasoma postalo zadnje neizkoriščeno nahajališče nafte in mineralov. Argentinska vojska je bila zelo dobra, vendar so bili britanski poklicni vojaki mnogo boljši. Ne v oborožitvi in oskrbi, ampak v izurjenosti, zaupanju in profesionalnem odnosu. Pomagale so jim verjetno tudi informacije in obveščevalni podatki prijateljske države Čile, dolgoletnega nasprotnika Argentine. Junija istega leta (1982) je bila [[Falklandska vojna|vojna]] končana in otočje spet pod britansko oblastjo.
Thatcherjevo je tako "rešila" Falklandska vojna, ki je premierki utrdila vzdevek "železne lady" in ji tudi dala spodbudo za odločnejše nastopanje v mednarodni areni.
===Mednarodne zadeve===
▲Znana je bila po odličnih odnosih z ameriškim predsednikom [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]], ki jo je izjemno cenil in jo smatral za svojo najbližjo svetovalko.
Njena vladavina je zaznamovala rast britanskega gospodarstva,zmanjšanje vloge države v ekonomiji, nasprotovanje Sovjetski zvezi, prizadevala si je tudi povrniti slavo in vpliv Velike Britanije na medarodnem prizorišču. V zgodovinskem spominu bo ostala zaradi s Kitajsko podpisanega sporazuma o vrnitvi Hongkonga, odprtja podmorskega tunela med V. Britanijo in Francijo, pomoči ZDA v vojni z Libijo.
===IRA===
IRA ji je 12. oktobra 1984 v hotelu v Brightonu, kjer naj bi se odvijal kongres konzervativcev, podstavila bombo, ki pa je eksplodirala, ko prve dame države ni bilo v bližini. Bomba je ubila pet ljudi, Margaret pa je zahtevala, da se konferenca naslednji dan odvije po načrtu.
===Maggie in kraljica===
Kot vsak premier je tudi Margaret Thatcher hodila tedensko - vsak torek zgodaj zvečer - na avdienco h kraljici Elizabeti II. Britanski monarh je v skladu z ustavo politično nevtralen, a kraljica ima pravico, da se politični vrh z njo posvetuje. Teme njunih polurnih pogovorov o državnih zadevah so ostale tajne.
Ko so se začela dogovarjanja o združitvi obeh Nemčij, je Margaret Thatcher temu ostro nasprotovala. Menila je, da bo združena Nemčija premočna za ostalo Evropo in bo oslabila Sovjetsko zvezo. Zaradi svojega antievropejstva je predvsem povzročila razdor v lastni stranki, kar je na koncu privedlo do njenega odstopa. Zasejala je semena evroskepticizma, katerega plodove Otočani uživajo še danes.
===Odstop===
Po znotrajstrankarskih prerivanjih je 28. novembra 1990 dala odpoved kot premier vlade in britanski javnosti s solzami v očeh sporočila to odločitev. Zapustila je Downing Street, po 11 in pol letih neprekinjenega vladanja jo je nasledil John Major.
==Viri==
| |||