Kočevarščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
[[Slika:De merarin.png|thumb|Melodija in prva kitica kočevarske ljudske pesmi ''Də mêrarin'' ("ženska ob morju")´´ |
|||
Vrstica 3:
[[Slika:PMK Nesstol Goetsche.jpg|thumb|Imena v kočevarščini imajo drugo glasovno stanje kot imena v knjižni nemščini]]
[[Slika:PMK Kocevje Gottschee Getscheab.jpg|thumb|Ime mesta [[Kočevje]] v slovenščini, nemščini in kočevarščini]]
[[Slika:De merarin.png|thumb|Melodija in prva kitica kočevarske ljudske pesmi ''Də mêrarin'' ("ženska ob morju").<ref>Adolf Hauffen: ''Die deutsche Sprachinsel Gottschee.'' Graz 1895, str. 245. Po članku [[Karl Bartsch]], Karl Julius Schröer: ''Das Fortleben der Kudrunsage.'' V: ''Germania.'' Jg. 14, {{ZDB|216751-7}}, str. 323–336: str. 333.</ref>]]
'''Kočevarščina''' (''Göttscheabarisch'',<ref name="tscherne">Maridi Tscherne: Wörterbuch Gottscheerisch-Slowenisch. Einrichtung für die Erhaltung des Kulturerbes Nesseltal, Koprivnik/Nesseltal 2010.</ref> nemško: ''Gottscheerisch'', angleško tudi ''Granish''<ref name="norwaysi-en">[http://www.norway.si/ARKIV/heritage/granish/ Norway.si: Granish – a Minority Language Spoken in Slovenia]</ref>) je [[nemščina|nemško]] [[narečje]], ki je bilo do leta 1941 prevladujoči jezik na [[jezikovni otok|jezikovnem otoku]] [[Kočevarji|Kočevarjev]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Danes ga v [[Slovenija|Sloveniji]] in po svetu govori le še malo ljudi.
Vrstica 19 ⟶ 20:
V Sloveniji živi nekaj družin, kjer se je kočevarščina kljub prepovedim po drugi svetovni vojni deloma ohranjala. Danes se ga pa verjetno noben otrok več ne uči kot materinskega jezika. Število govorcev mlajših od 40 let je morda manj kot pet. Leta 1994 naj bi govorili kočevarsko le v dveh družinah v [[Občina Črnomelj|Črnomaljski kotlini]].<ref name="moric2">[http://bib.irb.hr/datoteka/554509.treaties_and_documents.pdf Anja Moric: Ohranjanje Kočevarščine, narečja kočevskih Nemcev, v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Kanadi in ZDA. Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja, številka 61, april 2010, str. 88–115]</ref> Večina govorcev živi v [[Črmošnjiško-Poljanska dolina|Črmošnjiško-Poljanski dolini]] (med [[Kočevske Poljane|Kočevskimi Poljanami]] in [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjicami]]), kjer je nekaj Kočevarskih družin med vojno podpiralo partizansko gibanje in zato lahko ostalo.<ref name=pmk20>[http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/nemski_jezikovni_otok/pdf/20.pdf Pokrajinski muzej Kočevje: Vsi niso odšli / Nicht alle sind gegangen]</ref><ref name="tscherne" /> [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] v [[Občice|Občicah]] ponuja tečaje v knjižni nemščini. <ref name="moric" /> Od leta 2002 do leta 2006 so tečaje izvajali vsako leto, v letih 2008 in 2009 sta pa bila dvotedenska tečaja.<ref name="moric2" /> Večletne tečaje knjižne nemščine so "zaključili" leta 2007.<ref name="heb80">[http://geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200803_gregor_heberle.pdf Gregor Heberle: Političnogeografska analiza nekdanjega kočevarskega jezikovnega otoka. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 2008]. Str. 80.</ref>
Pouk kočevarščine od leta 2011 organizira [[Društvo Peter Kosler]] iz Kočevja. Jezik poučuje Maridi Tscherne na jezikovni šoli Yurena v Novem mestu, v [[Bistrica, Črnomelj|Bistrici pri Črnomlju]] in na Ljudski univerzi v Kočevju. Pouk je za slušatelje brezplačen, ker ga finančno podpira [[Ministrstvo za evropske in zunanje zadeve Republike Avstrije]].<ref>http://www.yurena.si/</ref> Sicer pa je [[Društvo Peter Kosler]] poskrbelo tudi za pouk nemščine z elementi kočevarščine na osnovnih šolah [[Semič]] in [[Dolenjske Toplice]] ter v obeh vrtcih.<ref>Irena Novak: Zaklad, ki ga ne more nič nadomestiti. [[Dolenjski list]], št. 9, 1. februar 2012 (kopija na [http://www.lokalno.si/2012/05/26/79776/aktualno/DL_Zaklad__ki_ga_ne_more_nic_nadomestiti/ Lokalno.si])</ref><ref>[http://www.gottscheer.eu/index.html Društvo Peter Kosler]</ref>
== Viri ==
<references />
== Bibliografija ==
| |||
