Koroška statistična regija: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q673562)
Brez povzetka urejanja
'''Koroška regija''' je ena od dvanajstih [[Statistične regije Slovenije|statističnih regij Slovenije]].
== Koroška ''statistična'' regija v besedi ==
Statistična regija leži na severu države, ob [[Avstrija|avstrijski meji]]; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe inter tri rečne doline: DravaDravska, MežaMežiška in MislinjaMislinjska dolina. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem [[Slovenija|države]]. Težka [[industrija]] je v preteklosti močno zaznamovala kakovost [[okolje|okolja]], zlasti v Mežiški dolini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] so predelovalne dejavnosti in rudarstvo v letu 2008 ustvarile največji delež bruto dodane vrednosti v regiji. Regionalno središče tvori t.i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd <ref>{{navedi splet |url=http://www.rra-koroska.si/index.php?site=vsebine_all&kat=1831&parent=1830&lang=1 |title=RRA Koroška |accessdate=27. november 2012}}</ref>, kamor so porazdeljene tudi nekatere regijske institucije. Poleg teh treh tudi gospodarskih središč regije, je večje gospodarstvo še v občini [[Črna na Koroškem]]. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju [[Ravne na Koroškem|Raven na Koroškem]], ki se že stikajo s sosednjimi [[Prevalje|Prevaljami]]. Gospodarsko pomembno pa je tukaj tudi [[kmetijstvo]], saj je po povprečni ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev ta regija prva, po površini kmetijskih zemljišč v uporabi in po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo pa se uvršča nad slovensko povprečje. Poleg naštetega velja za koroška kmetijska gospodarstva tudi to, da gospodarijo s povprečno največjimi gozdnimi površinami. [[Prebivalstvo]] te regije je po povprečni starosti mlajše od prebivalstva večine slovenskih regij. Delež prebivalcev, starih 65 ali več let, je tu med najnižjimi v Sloveniji, zato je starostna struktura prebivalcev razmeroma ugodna. [[Indeks staranja]], ki opisuje številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, ter prebivalstvom, mlajšim od 15 let, je v koroški regiji v letu 2009 znašal 112,2; to pomeni, da je bilo na 100 mladih 112 starejših prebivalcev. Koeficient sklenjenih zakonskih zvez je v tej regiji že tradicionalno nižji od državnega povprečja; delež otrok, ki se rodijo v zunajzakonski skupnosti, pa je v tej regiji običajno najvišji (v letu 2009 je bilo sedem od desetih živorojenih otrok rojenih v zunajzakonski skupnosti).<ref>[http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp Slovenske regije v številkah], SURS, 2011</ref>
 
== Koroška statistična regija v številkah ==
Brezimni uporabnik