Univerza v Tübingenu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/slog/pnp
Vrstica 36:
[[Slika:Uniklinik tuebingen.jpg|thumb|Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA]]
 
'''Univerza v [[Tübingen]]u''' ([[nemščina{{jezik-de|nemško]]: ''Eberhard Karls Universität Tübingen''}}) šteje med najstarejše evropske [[univerza|univerze]]. Ustanovljena je bila leta 1477 po odloku grofa [[Eberhard I. (Württemberg)|Eberharda]]. Danes je razdeljena na sedem [[fakulteta|fakultet]] s približno 30 različnimi področji študija. V zimskem semestru 2012/13 je vpisanih približno 27.000 [[študent]]ov, ki predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva in tako narekujejo tempo življenja v tem mestu, ki leži 40 km južno od [[Stuttgart]]a. Univerza je del ''Nemške visokošolske ekselenčne iniciative'' in s tem spada med t.i. elitne univerze.
 
== Zgodovina ==
Vrstica 44:
Po uradni razglasitvi ustanovitve 11. marca 1477, sta bila v zelo kratkem času v bližini [[Neckar]]ja zgrajeni dve [[Fachwerkgebäude|skeletni poslopji]] (današnja Münzgasse 22–26), tako da so se lahko prva predavanja začela že oktobra istega leta. Nadaljnja gradnja univerze se je v sledečih letih hitro nadaljevala in že leta 1482 so bile dokončane vse potrebne univerzitetne stavbe, zato selitev univerze v Stuttgart v luči ponovne združitve Württemberga (glej [[Münsinška pogodba]]) s katero je ta postal nova prestolnica ter Eberhardova rezidenca ni bila več aktualna.
 
Današnje ime je univerza dobila leta 1769, ko je tedanji württemberški vojvoda [[Karl Eugen]] poleg imena ustanovitelja v naziv univerze dodal še svoje ime. <ref>[http://www.uni-tuebingen.de/uni/qvr/02/02v04.html Geschichte der Universität Tübingen]</ref> Pred tem se je leta 1767 razglasil za t.i. večnega rektorja (''rector perpetuus'') in tako prevzel vodenje univerze do svoje smrti leta 1793. Kljub temu pa je z ustanovitvijo ''Višje Karlove šole'' v [[Stuttgart]]u povzročil eno največjih groženj obstoju univerze.
 
Univerza v Tübingenu ima bogato zgodovino inovativnega mišljenja, še posebej v teologiji po kateri je univerza znana še danes. Za to je zaslužen predvsem [[Philipp Melanchthon]] (1497-1560), ena glavnih osebnosti nemške [[reformacija|reformacije]] in pobudnikov izoblikovanja nemškega šolskega sistema. Med uglednimi študenti in profesorji tako najdemo [[Johannes Kepler|Keplerja]], več nemških predsednikov ter nekdanjega papeža [[Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]]. Oznaka ''tübingenški trije'' se nanaša na pomembnega nemškega pesnika [[Friedrich Hölderlin|Hörderlina]], ter vplivna filozofa [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] ter [[Friedrich Schelling|Schellinga]], ki so v študentskih letih sostanovali v Tübingenu.
Vrstica 50:
Leta 1805 je bila v Alte Burse, leta 1478 zgrajeni in najstarejši univerzitetni stavbi, ki je še danes v uporabi, urejena prva univerzitetna klinika. Poleg štirih fakultet ustanoviteljic sta bila leta 1817 ustanovljeni še Katoliška teološka in Ekonomska fakulteta. Leta 1863 je univerza pridobila še prvo samostojno naravoslovno fakulteto v Nemčiji, na kateri je leta 1868 [[Friedrich Miescher]] kot prvi odkril [[DNK]]. S tem je poleg naukov poeta [[Ludwig Uhland|Uhlanda]] ter protestantskega teologa [[Ferdinand Christian Baur|Baura]], katerih prepričanja so postala znana kot »tübingenška šola«, ki je začela z zgodovinsko analizo svetopisemskih besedil, pristopom danes znanim kot zgodovinski kriticizem<!-- higher criticism; Historisch-kritische Methode --> univerza dosegla višek svojega vpliva in prepoznavnosti.
 
Univerza je med drugim imela veliko vlogo v prizadevanjih za "znanstveno" legitimacijo politike Tretjega rajha. Še pred zmago [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistov]] na splošnih volitvah marca 1933 skoraj ni bilo več judovskih učiteljev ali študentov. Kasnejši Nobelov nagrajenec za fiziko [[Hans Albrecht Bethe]] je bil odpuščen aprila 1933, matematik [[Erich Kamke]] pa predčasno upokojen v letu 1937, verjetno v obeh primerih zaradi nearijskega porekla njunih soprog.<ref>''[http://www.uni-tuebingen.de/fileadmin/Uni_Tuebingen/Allgemein/Dokumente/2006/06-01-19AkUniimNS.pdf Juden an der Universität Tübingen im Nationalsozialismus] (PDF; 132&nbsp;kB)'', Bericht des Arbeitskreises „Universität Tübingen im Nationalsozialismus“, 19. Januar 2006</ref> Na kliniki so sterilizirali najmanj 1158 ljudi.<ref>''[http://idw-online.de/pages/de/news270590 Forschungsergebnisse zu "Zwangssterilisation an der Universität Tübingen"]'', Pressemitteilung/idw, 14. Juli 2008</ref>
 
Po vojni je bila univerza razdeljena na 14 fakultet, ki so bile leta 2010 ponovno združene v sedem velikih naddisciplinarnih fakultet.