Oglje: razlika med redakcijama

dodanih 200 zlogov ,  pred 8 leti
m
rvv
m (rvv)
Oglje so včasih pridobivali v posebnih [[kopa]]h, ki so jih [[oglar]]ji postavljali v gozdovih. Les [[jelša|jelše]] (črna, bela ali zelena) ali [[vrba|vrbov]] les sta najbolj primerni vrsti za »kuhanje« oglja. Najboljši del [[drevo|drevesa]] je tanko deblo ali debelejše veje. Najprej je les potrebno posušiti. Nato material prečno razžagajo. Za tem te kose razcepijo na primerno debelino in jih zložijo v pokončni stožec, ki jo nato obdajo z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo naredijo dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope nato prižgejo [[ogenj]], ki ustvarja potrebno toploto, da les zogleni. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. V [[17. stoletje|17. stoletju]] je bila uspešnost poklicnih oglarjev okoli 90 %. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na [[Pohorje|Pohorju]] in na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]in na Primorskem (Trnovska planota).
 
=== Moderno pridobivanje ===
Danes se oglje pridobiva v posebnih [[peč]]eh iz odpadnega lesa in [[žagovina|žagovine]], zaradi elektronskega nadzora ognja in kisika pa je uspešnost skoraj stoodstotna.
 
=== Uporaba lesnega oglja ===
 
===
Oglje je bilo v zgodovini najpomembnejše zaradi uporabe pri izdelavi [[smodnik]]a, danes pa se poleg tega uporablja še v jeklarski [[industrija|industriji]] in za gospodinjke namene (pečenje na žaru, kurjava, uporaba v vodnih [[filter|filtrih]] ...).