Louis-Jean-Marie Daubenton: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Sklici in opombe: povezava z Zbirko |
m dp |
||
Vrstica 11:
|nationality = [[Francozi|Francoz]]
|field = [[prirodopis]]
|work_institutions = [[Jardin du roi]]
|alma_mater = [[Univerza v Reimsu]]
}}
Vrstica 23:
Nameraval je odpreti zdravniško prakso v domačem kraju, takrat pa ga je sokrajan [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon]] povabil h soustvarjanju svoje monumentalne prirodoslovne razprave.<ref name="Britannica"/> Leta 1742 se mu je pridružil kot sodelavec Jardin du Roi ter leta 1745 postal kustos in demonstrator (''garde et démonstrateur'') v kraljevem prirodoslovnem kabinetu. Buffon je želel svoje razprave dopolniti z natančnimi anatomskimi opisi, za kar ni imel dovolj znanja, na njegovo srečo pa se je Daubenton v tej vlogi izkazal kot eden velikih anatomov druge polovice 18. stoletja.<ref name="Farber1975">{{navedi revijo |author=Farber, Paul Lawrence |year=1975 |title=Buffon and Daubenton: divergent traditions within the Histoire naturelle |journal=Isis; an international review devoted to the history of science and its cultural influences |volume=66 |issue=231 |pages=63–74 |pmid=1100562}}</ref> Vplivni Buffon, s katerim sta bila prijatelja že od otroštva, mu je priskrbel veliko sredstev za odkupovanje in zbiranje primerkov živali, pa tudi druge državne ugodnosti, na primer udobno stanovanje v Parizu.<ref name="Cuvier">{{navedi revijo |author=Cuvier, Georges |date=april-september 1828 |title=Biographical Memoir of M. Daubenton |journal=The Edinburgh New Philosophical Journal |volume=5 |pages=1–22}}</ref>
Njegovi pedantni opisi so bili vključeni kot »priloge« člankov v prvih petnajstih zvezkih ''Histoire naturelle'', ki opisujejo »štirinožne [[živali]]« ([[sesalci|sesalce]]), nadaljnji zvezki pa so bili brez Daubentonovih prispevkov. Natančen razlog za konec sodelovanja ni znan, temelji pa na bistvenih razhajanjih med Buffonom in Daubentonom. Zelo sta se razlikovala že značajsko, saj je bil umirjeni in pedantni Daubenton pravo nasprotje nepotrpežljivega in zaletavega Buffona, a sta se v tem pogledu sprva dobro dopolnjevala. Po eni od razlag so Buffona, ki je bil mojster sloga, drugi kolegi prepričali, da so Daubentonovi opisi preveč suhoparni in se je zato odločil nadaljevati delo brez anatomskih razprav. Po drugi je Daubenton sam užaljeno prekinil sodelovanje, ko je dal Buffon na lastno pest izdelati novo izdajo prvih petnajstih zvezkov brez prilog.<ref name="Farber1975"/> Bolj kritična pa je bila verjetno razlika v njunem filozofskem pristopu do prirodopisa: za Daubentona je bila anatomija mati vseh ved o živem in je verjel, da je možno iz natančnih opisov notranje in zunanje telesne zgradbe organizmov, ki je brezčasna, izpeljati vse druge lastnosti. Buffon se je po drugi strani osredotočal na zgodovinske in geografske komponente razvoja živih bitij, iz katerih je izpeljal svojo teorijo o »notranjih silah« višjih živalskih skupin, ki se različno izražajo pri [[vrsta (biologija)|vrstah]], ki so poselile različna okolja. Posledično se je v naslednjem delu serije o [[ptiči]]h izognil natančnim anatomskim opisom posameznih vrst in podajal le osnovne značilnosti, skupne višjim taksonomskim skupinam, zato Daubentonovega prispevka niti ni več potreboval. Ironično so ravno Daubentonovi natančni opisi prispevali velik del h
[[slika:Daubenton.JPG|thumb|Daubentonov nagrobnik v parku pariškega prirodoslovnega muzeja]]
Daubenton je po tistem objavil veliko število razprav v memoarjih [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] in reviji ''[[Journal des sçavans]]'' ter sodeloval pri znameniti ''[[L'Encyclopédie]]''. Poleg anatomije se ukvarjal še z [[mineralogija|mineralogijo]], [[rastlinska fiziologija|rastlinsko fiziologijo]] in [[živinoreja|živinorejo]] (sodeloval je pri naselitvi ovac pasme [[merino]] v Francijo).<ref name="Britannica"/><ref name="Cuvier"/> S svojimi zbirkami je močno obogatil prirodoslovni kabinet botaničnega vrta, ki je bil pred tem zanemarjen.<ref name="Cuvier"/>
| |||