Krupa (reka): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
rv (skopirano z http://www.semic.si/content.asp?sif_co=G1G)
Vrstica 4:
 
V območju izvira je kamniti jez z žago, ki je bila obnovljena leta [[1989]].
 
== Območje ob reki ==
Območje ob reki je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo edina znana paleolitska jamska postaja v Beli krajini Judovska hiša in najdbe iz prazgodovinskega naselja Moverna vas. V srednjem veku je imel izredno pomembno gospodarsko vlogo za Belo krajino grad Krupa na desnem bregu reke. Dober kilometer od izvira je znamenita baročna cerkev Svete Trojice na Vinjem Vrhu, pred izlivom Krupe v Lahinjo pa stoji nekdanja romarska cerkev žalostne Matere božje v Kloštru.
 
== Hidrogeologija zaledja reke Krupe ==
Zaledje Krupe predstavlja obrobje visokih dinarskih hrbtov Kočevskega Roga, Radohe in celo Gorjancev ter plitvi kras s kraškim ravnikom in vrtačastim površjem. V zaledju je več kraških ponikalnic: Bajer v Rožnem Dolu, Rečica pri Vrčicah, Ponikve pod Mirno goro in Reka na Gorjancih. Njihove podzemeljske povezave s Krupo so bile dokazane s sledilnimi poskusi s pomočjo barvanja. Na površju pobočja Gorjancev prevladuje neenakomeren prepusten zgornje kredni fliš. V zahodnem delu zaledja si je voda utrla pot v globino ob topliškem in žužemberskem prelomu in na stiku triasnega dolomita z bolj zakraselim apnencem kredne starosti.
 
== Živalstvo ==
V [[sediment]]u izvirnega jezera so odkrili edino slovensko nahajališče jamske školjke [[kuščerjeva kongerija|kuščerjeve kongerije]] (''Congeria cusceri''). Najdene so bile tudi [[endemit|endemne]] vrste [[jamski polži|jamskih polžev]]. Tu najdemo tudi [[človeška ribica|človeško ribico]] (''Proteus anguinus'').Reka Krupa je zaradi prisotnosti človeške ribice, jamske školjke kuščarjeve kongerije in potočnega piškurja vključena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.
 
== Onesnaženost ==
V kraškem zaledju Krupe je [[Iskra (podjetje)|Iskrina]] tovarna iz Semiča na več mestih odlagala odpadne [[kondenzator]]je, v katerih so bili uporabljeni [[strup]]eni in težko razgradljivi poliklorirani bifenili ([[PCB]]).
 
Do leta 1983 je izvir Krupe predstavljal edini primerni vir za regionalno zajetje. Zaradi povečanih vsebnosti polikloriranih bifenilov (PCB) v vodi in sedimentu do zajetja ni prišlo. Po odkritju visokih koncentracij PCB v reki Krupi in njeni okolici so leta 1984 začeli izvajati sanacijski program, ki je vključeval konstrukcijo odlagališča odpadkov, obsežno okoljsko in zdravstveno študijo ter vzpostavitev rednega monitoringa.
 
Poliklorirani bifenili so ksenobiotiki, rumenkaste barve in neprijetnega vonja. So ena najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek. PCB – ji povzročajo akutne in kronične poškodbe kože, jeter in pljuč, motnje metabolizma, endokrinega in imunskega sistema pri ljudeh in živalih. So mutageni, teratogeni in karcinogeni! PCB –je so množično uporabljali v distribuciji električne energije, zlasti v transformatorjih, kot odlične izolatorje.
 
Novejše hidrogeološke raziskave pa že nakazujejo možno uporabo globljih podzemeljskih kraških voda zaledja Krupe. Ugotavljamo, da se je ekološka obremenitev okolja s PCB zelo zmanjšala, saj Krupa izplavlja iz podzemlja vedno manj onesnaženega sedimenta. Zadnje raziskave zraka nad gladino reke Krupe prav tako kažejo, da je ta zaradi izhlapevanja tudi 5 do 10-krat manj obremenjen, kot je bil pred desetimi leti, kar je celo 100-krat manj, kot je bilo onesnaženje zraka v občini pred izvedenimi sanacijskimi ukrepi.
 
 
== Glej tudi ==
Vrstica 36 ⟶ 23:
* Uradni list RS, št. 81/97
* Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dobličica), Ljubljana, 1991
* Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, Občina Semič, december 2009.
* S. Polič & H. Leskošek & M. Horvat: ACTA CARSOLOGICA (Onesnaženje kraške reke Krupe s PCB –ji), SAZU, Ljubljana, 2000.
 
[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]