Zoltán Madžarski: Razlika med redakcijama

}}

 

 

O obdobju med leti 907 in 955 imamo zelo skope podatke o političnih razmerah v madžarski družbi. Po srednjeveških kronikah je bil Zoltán med leti 907 in 947 tretji veliki knez [[Madžarska|madžarske]] kneževine.<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=jzA8AAAAIAAJ&q=%22Zaltas%22+907&dq=%22Zaltas%22+907&hl=en&ei=HoGPTr2VGc228QP6rYkl&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFwQ6AEwCQ Magyar-görög tanulmányok (Hungarian-Greek studies), Issue 24] Eötvös Lóránd Tudományegyetem, Görög Filológiai Intézet, Cited (translation): Prince Zaltas (Zsolt) Árpád's son, (907-947)</ref> Bil je peti in najmlajši sin velikega kneza [[Árpád Madžarski|Árpáda]]<ref>John Bagnell Bury, [http://books.google.co.uk/books?ei=jX6PTvD8HYir8APTntUN&ct=result&id=pFhoAAAAMAAJ&dq=Zaltas+Magyars&q=Zaltas#search_anchor A history of the Eastern Roman Empire from the fall of Irene to the accession of Basil I, A.D. 802-867, Parts 802-867], Russell & Russell, 1965, p. 489</ref> Ob očetovi smrti je imel Zoltan le 12 ali 13 let, a naj bi bil kljub temu izbran za naslednika, mnogi poglavarji pa so se v njegovem času odločali za samostojne plenilske pohode.<ref>Cambridge University Press (1968). ''The Magyars in the 10th Century.'' Str. 110.</ref> Bil je oče velikega kneza [[Taksony Madžarski|Taksonyja]], ki je v letih 927, 942 in 947 tudi sam vodil takšne pohode.<ref name="Reuter">{{cite book | last = Reuter| first = Timothy| authorlink = | coauthors = | title = Medieval History III. c. 900- c. 1024. | publisher = Cambirdge University Press | year = 1999 | location = UK | page = 554| url = | doi = | id = | isbn = 521-36447-7}}</ref>

Obstaja tudi mnenje, da je Zoltánova vladavina izmišljotina srednjeveških piscev, med tem, ko naj bi tedaj na Madžarskem vladal neki drugi pripadnik dinastije Árpádovcev<ref>Györffy György (1983). ''István király és műve''. 2. kiadás. Budapest: Gondolat. ISBN 963 281 221 2.</ref> Morda je to bil celo že [[Fajsz Madžarski| Fajsz]].<ref name="Reuter"/> Srednjeveške kronike namreč sporočajo, da je Árpádu na prestolu sledil Zoltán, njemu pa Taksony, toda v nasprotju s temi kronikami so madžarski plemiči na bizantinskem dvoru leta 948 s prve roke poročali, da je leta 848 na prestolu dejansko sedel Fajsz. <ref>{{cite book | last = Engel| first = Pál| authorlink = | coauthors = | title = The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary | publisher = St. Martin Press | year = 2001 | location = United states | page = 18-19| url = | doi = | id = | isbn = 1-85043-977-X}}</ref>

 

V času, ko naj bi vladal Zoltán, se je končalo obdobje velikih madžarskih zmag, saj je leta 933 nemški kralj [[Henrik I. Ptičar]] Madžare hudo porazil v bitki pri Merseburgu.<ref>{{cite book | last = Horváth | first = Bernadetta | authorlink = | coauthors = | title = Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole.| publisher = Zavod Republike Slovenije za šolstvo | year = 2009 | location = Ljubljana | page = 20| url = | doi = | id = | isbn = 978-961-234-631-7}}</ref> [[Nemčija|Nemški]] kralj je namreč leta 924 od Madžarov kupil devet let miru, se v tem času okrepil in preuredil nemško konjenico, nato pa leta 933 odklonil ponovno plačilo in se z zmago osvobodil dajanja odkupnin.<ref name="Kontler"> {{cite book | last = Kontler| first = László | authorlink = | coauthors = | title = Madžarska zgodovina | publisher = Slovenska matica | year = 2005 | location = Ljubljana | page = 39| url = | doi = | id = | isbn = 961-213-148-1}}</ref> Poslej so Madžari napadali le še južno Nemčijo, vendar pa Madžari niso oslabeli, ker so po pohodu leta 934 dosegli, da jim je redno odkupnino vse do leta 970 dajal [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanc]].