Louis-Jean-Marie Daubenton: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Življenje in delo: dp |
m →Življenje in delo: tn |
||
Vrstica 19:
== Življenje in delo ==
Kot otrok se je šolal pri [[jezuiti]]h v [[Dijon]]u in [[dominikanci]]h. Oče, [[notar]], si je zanj zamislil duhovniški poklic in ga poslal študirat [[teologija|teologijo]] na [[Sorbonne|Sorbono]] v Pariz, a je Daubentona bolj zanimala [[medicina]], zato je skrivaj obiskoval predavanja anatomije in [[botanika|botanike]] v pariškem kraljevem botaničnem vrtu Jardin du Roi (danes [[Jardin des Plantes]], del francoskega prirodoslovnega muzeja v Parizu).<ref name="Eenl">{{navedi enciklopedijo |author=Wilson, Ellen Judy & Reill, Peter Hanns |year=2004 |title=Daubenton, Louis-Jean-Marie |encyclopedia=Encyclopedia Of The Enlightenment |edition=2. |publisher=Infobase Publishing |isbn=0816053359}}</ref> Šele po očetovi smrti leta 1736 si je lahko svobodno izbral življenjsko pot in je v skladu s svojim zanimanjem leta 1741 diplomiral iz medicine na [[Univerza v Reimsu|Univerzi v Reimsu]].<ref name="Eenl"/><ref name="Britannica">{{navedi enciklopedijo| editor=Chisholm, Hugh |year=1911 |title=Louis-Jean-Marie Daubenton |encyclopedia=[[Encyclopadia Britannica]] |edition=11. |publisher=Cambridge University Press}}</ref>
Nameraval je odpreti zdravniško prakso v domačem kraju, takrat pa ga je sokrajan [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon]] povabil h soustvarjanju svoje monumentalne prirodoslovne razprave.<ref name="Britannica"/> Leta 1742 se mu je pridružil kot sodelavec Jardin du Roi
Njegovi pedantni opisi so bili vključeni kot »priloge« člankov v prvih petnajstih zvezkih ''Histoire naturelle'', ki opisujejo »štirinožne [[živali]]« ([[sesalci|sesalce]]), nadaljnji zvezki pa so bili brez Daubentonovih prispevkov. Natančen razlog za konec sodelovanja ni znan, temelji pa na bistvenih razhajanjih med Buffonom in Daubentonom. Zelo sta se razlikovala že značajsko, saj je bil umirjeni in pedantni Daubenton pravo nasprotje nepotrpežljivega in zaletavega Buffona, a sta se v tem pogledu sprva dobro dopolnjevala. Po eni od razlag so Buffona, ki je bil mojster sloga, drugi kolegi prepričali, da so Daubentonovi opisi preveč suhoparni in se je zato odločil nadaljevati delo brez anatomskih razprav. Po drugi je Daubenton sam užaljeno prekinil sodelovanje, ko je dal Buffon na lastno pest izdelati novo izdajo prvih petnajstih zvezkov brez prilog.<ref name="Farber1975"/> Bolj kritična pa je bila verjetno razlika v njunem filozofskem pristopu do prirodopisa: za Daubentona je bila anatomija mati vseh ved o živem in je verjel, da je možno iz natančnih opisov notranje in zunanje telesne zgradbe organizmov, ki je brezčasna, izpeljati vse druge lastnosti. Buffon se je po drugi strani osredotočal na zgodovinske in geografske komponente razvoja živih bitij, iz katerih je izpeljal svojo teorijo o »notranjih silah« višjih živalskih skupin, ki se različno izražajo pri [[vrsta (biologija)|vrstah]], ki so poselile različna okolja. Posledično se je v naslednjem delu serije o [[ptiči]]h izognil natančnim anatomskim opisom posameznih vrst in podajal le osnovne značilnosti, skupne višjim taksonomskim skupinam, zato Daubentonovega prispevka niti ni več potreboval. Ironično so ravno Daubentonovi natančni opisi prispevali velik del h prepoznavnosti Buffonovega dela, hkrati pa je Buffonov mojstrski slog zasenčil Daubentonovo avtorstvo.<ref name="Farber1975"/>
|