Križanke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
nov tekst, slike
Vrstica 1:
[[File:Križanke dvorišče th.jpg|thumb|Križanke, notranje dvorišče]]
[[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]]
'''Križanke''' je ime nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] in bivšega semenišča v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Arhitekt [[Jože Plečnik]] ga je predelal v kraj, kjer se prirejajo [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]i, [[festival]]i in podobno. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955.
 
'''Križanke''' je ime nekdanjega samostana [[nemški viteški red|nemškega viteškega reda]] in bivšega semenišča v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ArhitektLežijo ob [[JožeTrg Plečnik]]francoske garevolucije, jeLjubljana|Trgu predelalfrancoske v krajrevolucije]], kjer se prirejajomed [[koncertEmonska (glasbena prireditev)ulica|koncert]]i,Emonsko [[festivalulico]]i in podobno.[[Zoisova Odprtjecesta, prenovljenegaLjubljana|Zoisovo poslopja je bilo 10cesto]]. junija 1955.
Danes je v prostorih nekdanjega križevniškega samostana ''Srednja šola za oblikovanje in fotografijo'' ter ''likovna gimnazija''.
 
V Križankah od leta 1952 domuje Javni zavod [[Festival Ljubljana]].
[[Slika:Križanke in 19th century.jpg|thumb|right|250px|Križanke v 19. stoletju]]
 
DanesV je v prostorihdelu nekdanjega križevniškega samostana ''deluje [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo'' ter ''likovna gimnazija'']].
<gallery></gallery>
 
== Zgodovina ==
Ves jugozahodni del obzidja Ljubljane je obsegala posest nemškega viteškega reda ali Križnikov. Njihova zemljišča so obsegala del od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Bili so samostojno gospodstvo. Skrbeli so za bolnike in počevali mladino v svoji šoli. Njihova redovna hiša in cerkev se omenjajo že leta 1263. Gradnja samostana nemškega viteškega reda so se začela leta 1228. [[Potres]] leta 1511 je močno poškodoval tudi samostanska poslopja, ki so jih delno obnovili med letoma 1567 in 1579. Ob samostanu je prvotno stala gotska cerkev, katere ostanki se nahajajo v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Shranjen je v Narodni galeriji. Prvotna cerkev je bila v celoti obnovljena v [[Barok|baročnem]] slogu med letoma 1714 in 1715. Oblikoval jo je beneški [[arhitekt]] [[Domenica Rossi]] v obliki grškega križa z dvema stranskima kapelama, kar je bila prva tovrstna oblika cerkve v Sloveniji. Ima zelo strogo notranjost, zunanjost pa deluje precej monumentalno s pilastri in trikotno atiko. Pri gradnji je sodeloval tudi slovenski gradbeni mojster [[Gregor Maček]], ki je zasnoval tudi današnji [[Mestni muzej Ljubljana]], katerega originalni model je shranjen v tej cerkvi. Viteška dvorana je bila zgrajena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidano Marijino znamenje kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924.
 
== Rekonstrukcija ==
Križanke so služile kot samostan vse do leta 1945, ko je bil kompleks podržavljen. Leta 1952 so predstavniki mesta Ljubljana povabili arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], da preoblikuje takrat že precej dotrajan samostan v prizorišče za Festival Ljubljana. To je bil zadnji velik Plečnikov prispevek mestu, pri projektu pa sta sodelovala še njegova učenca [[Anton Bitenc]] in [[Viktor Molk]]. Prazen samostan je spremenil v dvorišče za komorne prireditve, gledališče na prostem in festivalski prostor ter gostinski del. Odprtje prenovljenega poslopja je bilo 10. junija 1955.
 
Kompleks z originalno gotskimi detajli je nadgradil z [[Renesansa|renesančnimi]] in baročnimi elementi, kar je razvidno na glavnem dvorišču, za katerega so značilni plitvi oboki in barvni [[sgraffito]] na fasadi ter arkadni balkoni z ložami. Dvorišče je tlakoval z betonskimi ploščami. Ob vhodu je [[lapidarij]] z ostanki Križevniške cerkve. Zanimiva je [[pergola]] ob samostanskem zidu, ki jo podpirajo stebri iz knežjega dvorca. Tukaj se nahajajo različne zgodovinske skulpture in portali. Dve manjši dvorišči je oblikoval spet drugače. Peklensko dvorišče v mediteranskem slogu je bilo namenjeno komornim izvedbam in Malo dvorišče z arheološkim parkom. Veliko dvorišče je kasneje arhitekt Bitenc preoblikoval v preddverje avditorija, ki je tudi njegovo delo.
 
Zunaj obzidnja je Plečnik vgradil tri poznobaročne portale iz ostankov podrtih ljubljanskih hiš. Na vogalu Zoisove in Emonske pa postavil spomenik Antonu Aškercu, delo kiparja Nikolaja Pirnata.
 
<gallery>
Slika:Križanke (1).JPG|Križevniška cerkev
Slika:Križanke (3).JPG|Oboki in kipi v preddverju Križank
Slika:Križanke (4).JPG|Detajl v preddverju Križank
|Sgraffito tehnika na fasadi Križank
<gallery></gallery>
 
== Viri ==
* Vodnik po Ljubljani, Breda Mihelič, DZS 1994
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=44&mode=1 Arhitekturni vodnik]
 
== Glej tudi ==
* [[seznam samostanov v Sloveniji]]
* [[Festival Ljubljana]]
 
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.festival-ljljubljanafestival.si/sl/krizanke/o-nas#content ZgodovinaFestival KrižankLjubljana]
* [https://ssof.si/joomla/ Srednja šola za oblikovanje in fotografijo]
* [http://www.kam.si/romarske_cerkve/krizanke.html Križanke - samostanska cerkev]
 
 
{{Ljubljana}}
 
 
{{struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Ljubljani]]