Pesem o Rolandu: razlika med redakcijama

dodanih 7.808 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
 
Celoten ep je postavljen na nasprotje med krščanskimi [[Francozi]] in izdajalskimi [[pogani]]. Zaris dogajanja in junakov je preprost, vendar napisan v veliki razsežnosti in lepem videzu. Kompozicija ni organska kot v [[Homer|homerskih]] pesnitvah, ampak idejno perspektivna, namesto usode odloča o vsem volja krščanskih junakov, nadnaravne sile po v dogajanje posegajo samo izjemoma.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982.</ref>
 
===Struktura===
 
Pesem o Rolandu obsega okoli 4000 desetercev z [[Asonanca|asonancami]] in je najstarejši del chansons de geste.
 
Pesem o Rolandu je francoski narodni [[Ep|ep]], izvorno spisan v stari francoščini. Ep spada med t.i. velike literarne zvrsti, saj gre za eno najpomembnejših in tudi najobsežnejših pripovednih zvrsti v verzih. Avtorji večine epov so neznani. Ep snov navadno zajema iz zgodovine, mitologije, junaških dejanj. Junaki so postavljeni v različna dogajanja, povezana z družbo in njeno usodo, skupnostjo, ki ji pripadajo ipd. Njihovo zasebno življenje je navadno potisnjeno v ozadje. Tematsko se epi delijo na mitološke, zgodovinske, verske, junaške itd. Pesem o Rolandu uvrščamo med [[Junaški ep|junaške epe]].
Francoska književnost se začne v 11. stoletju z duhovnimi verznimi pripovedmi. Njen biser, »Pesem o Alešu« (okrog 1050), je dobro premišljena kompozicija učenega pesniškega umetnika, ki je poznal retorična sredstva in je bral [[Vergilij|Vergilija]]. Kot nova zvrst je nato v ospredje stopil nacionalni junaški ep, ki ga slavno začenja Pesem o Rolandu (okrog 1100). Njeni slogovni elementi pričajo o poznavanju Vergilija, poznoantične eksegeze Vergilija in srednjeveške kleriške izobrazbe.
 
Srednjeveški ep v ljudskem jeziku nadaljuje slogovno tradicijo latinskega epa. Celo v Epu o Rolandu, ki se po visoki naravnanosti in tragični veličini tako nenavadno razlikuje od drugih najstarejših francoskih junaških epov, naletimo na prizore, ki se nikakor ne prilegajo k »vzvišenemu slogu«, temveč segajo v območje ludicra. Če se srednjeveška, najstarejša francoska in najstarejša španska epika med seboj ujemajo, potem lahko sklepamo, da je komični nadih od nekdaj sodil k sestoju srednjeveškega epa in ga niso vnesli šele skvarjeni potujoči pevci <ref> Curtius, E. R.: Evropska literatura in latinski srednji vek. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 </ref>.
 
===Idejni vplivi===
 
Pristni zgodovinski motivi za Karlovo ekspedicijo v Španijo in za vse ostalo dogajanje sploh se poplemenitijo in preinterpretirajo, v smislu boja med dobrim in zlim, med kristjani in Saraceni (verniki in neverniki), med Thierryjem in Pinabelom (zastopnikom [[Bog|Boga]]-[[Kralj|kralja]]-dobrega in zastopnikom izdajalca-zla). Šibki Thierry v t. i. sodnem dvoboju zmaga le zato, ker mu neposredno pomaga Bog <ref> Muršec, Luka: ''Francoska književnost – Roman o Rolandu'', Maribor: Fabliau, 2009. </ref>
 
 
Roland in Ganelon predstavljata dva različna in celo nespravljivo nasprotna si človeška tipa, od katerih prvi pooseblja junaštvo, drugi pa ravnanje zdrave pameti, in to v trenutkih, v katerih se na skrivnosten način povzema celotno človeško življenje. Jabolko spora je poslanstvo pri kralju Marsilu, ki naj bi ga opravil Ganelon in za katerega ga je določil Roland. Takrat je Karel Veliki ravno premleval med mirom in vojno s pogani. Roland je zahteval, da se vojna nadaljuje do zmage; nasprotoval mu je Ganelon.
 
Če se vrnemo k osrednji razliki med Rolandom in njegovimi tovariši, lahko vidimo da je Roland ideal za 12. stoletje, saj je usmerjen naravnost k svojemu poslednjemu cilju za katerega je pripravljen dati tudi svoje življenje. Kasneje Ganelon zavrže osvajalski ideal in ga nadomesti z osebnim interesom. Od poganov je sprejemal materialne dobrine, te pa so simbolizirale njegov moralni propad. To je Rolanda razveselilo, zato je začel vsem odražati svojo oholost. Oliver je bil eden izmed prvih ki je začel razmišljati o Rolandovi »preponosnosti«. Sama pesnitev kot taka pripisuje Rolandu junaštvo, Oliverju pa modrost. In prav tukaj se stvari začno zapletati. Roland ne razume Oliverja, ko ga ta prosi, naj zatrobi v rog in pokliče pomoč. Posledično pa tudi Oliver ne razume Rolandove trme. Ko se je Roland odločil, da bo vendarle zatrobil v »olifant«, ni poklical na pomoč, temveč je pozval k maščevanju.
 
 
==Vpliv na svetovno in evropsko književnost in kulturo==
 
Med letoma 1100 in 1275 – od Pesmi o Rolandu do Romana o vrtnici – sta francoska književnost in duhovna omika vzor za druge [[Narod|narode]]. Srednje visoka nemška književnost prevzema domala vse snovi francoskega pesništva, in po raziskavah Friedricha Panzerja se celo za [[Pesem o Nibelungih|Ep o Nibelungih]] izkaže, da je močno odvisen od francoskih virov. Francoska dvorska kultura vpliva do [[Norveška|Norveške]] in [[Pirenejski polotok|Pirenejskega polotoka]]. Književnost francoskih epov in romanov se v širokem toku zliva proti [[Italija|Italiji]], tam pa jo [[Matteo Maria Boiardo|Boiardo]] in [[Ludovico Ariosto|Ariosto]] pretočita v sijajno renesančno umetniško obliko.
 
===Literarne priredbe===
 
Latinska pesem Carmen de Prodicione Guenonis je bila ustvarjena okrog leta 1120, latinska prozna verzija Historia Caroli Magni pa celo prej. Okrog leta 1170 je bila različica francoske pesmi prevedena v srednji visoki nemščini. Prevedel jo je Konrad der Pfaffe (mogoče tudi avtor dela Kaiserchronik), ki pa je francoske teme nadomestil z generičnimi krščanskimi. V 13. stoletju je bilo delo prevedeno v srednjo nizozemščino. Prav tako je pesem zaživela v oksitanskem verzu, in sicer v 14. in 15. stoletju v Pesmi o Ronsasvalsih, ki vsebuje kasnejšo južno estetiko v pesmi. Pesem o Rolandu obstaja tudi v stari skandinavščini; poznana je kot Saga Karlamagnús. Znan je tudi prevod v umetni francosko-beneški knjižni jezik. Ti prevodi so pripomogli k poznavanju zgodbe v Italiji. Leta 1516 je Ludovico Ariosto objavil svoje delo [[Besneči Roland|Orlando Furioso]], v katerem najdemo veliko oseb, ki jih sprva spoznamo v Pesmi o Rolandu. Obstaja tudi ferska priredba, ki se imenuje Roncevauxova bitka. Pesem je ena izmed mnogih, ki se pojejo med tradicionalnim ferskim ljudskim plesom.
 
Pomembno novost je uvedel v razvoj novega viteškega epa Matteo Maria Boiardo (1441–1494), ki je bil v službi ferrarske vladarske družine; tu so bili priljubljeni tudi srednjeveški viteški romani iz bretonskega cikla. Boiardo je napisal ep v stancah Zaljubljeni Orlando (Orlando innamorato, začet 1472, vendar nedokončan). Tu je združil motive karolinškega junaškega cikla z bretonskimi viteško-ljubezenskimi motivi. V tem smislu je preoblikoval zlasti lik Rolanda, zdaj italijanskega Orlanda. S tem so v ospredje renesančnih viteških epov prišli erotični motivi. Vrh je ta [[Epika|epika]] dosegla z Ariostom.
V renesansi ep dobiva drugačno funkcijo kot srednjeveški ep. Vzor takšnega renesančnega epa je Besneči Orlando (Orlando Furioso), ki ga je napisal Ludovico Ariosto (1474–1533). Nadaljeval je delo, ki ga je začel Matteo Maria Boiardo (1441–1494), in sicer je to delo Zaljubljeni Orlando (Orlando innamorato). Ariosto je na epu delal celo življenje.
 
Besneči Orlando je viteški ep, napisan v zavesti, da viteštvo pripada preteklosti, tisti, ki pa ga želi 'literarno oživiti', se mora posluževati [[Domišljija|domišljije]], [[Ironija|ironije]] in najti zadovoljstvo v prepletanju domišljije in resničnosti ter [[Ideal|idealov]]. Njegovi vitezi so istočasno resnični in idealizirani ljudje viteških vrlin, živijo pa v nekem svetu, ki je 'čaroben' in v dobesednem smislu 'začaran', v prenesenem smislu pa na svoj način celo čudovit. Njihovi podvigi so nadčloveški, strasti in želje pa povsem običajne. Namišljene pokrajine in dogodki se lahko najpogosteje razlagajo kot aluzija v resničnosti.
 
===Moderne priredbe===
 
==Viri==
 
''Pesem o Rolandu''. Ljubljana: Društvo knjižna zadruga, 2000. {{COBISS/ID=109844992}}
Janko Kos: ''Pregled svetovne književnosti''. Ljubljana: DZS, 1982.
 
{{lit-stub}}
Janko Kos: ''Pregled svetovne književnosti''. Ljubljana: DZS, 1982. {{COBISS/ID=13255425}}
 
Muršec, Luka: ''Francoska književnost – Roman o Rolandu''. Maribor: Fabliau, 2009.
 
Curtius, E. R.: ''Evropska literatura in latinski srednji vek''. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002. {{COBISS/ID=120421376}}
 
Solar, M.: ''Povijest svjetske književnosti''. Zagreb: Golden marketing, 2003. {{COBISS/ID=10721330}}
 
 
 
[[Kategorija:Epi]]
7

urejanj