Možgani: Razlika med redakcijama

odstranjenih 23 zlogov ,  pred 7 leti
→‎Motivacija: Popravki.
(→‎Motivacija: Popravki.)
 
===Motivacija===
[[Slika:Basal ganglia.svg|thumb|right|350px|Deli bazalnih ganglijev, prikazani na prerezu človeških možganov:. modroModro: [[kavdatno jedro]] in [[putamen]]. Zeleno: [[globus pallidus]]. Rdeče: [[subtalamično jedro]]. Črno: [[črna substanca]].]]
Po razvojni teoriji so živali genetsko programirane tako, da skušajo preživeti in imeti potomce. Na ravni posamezne živali se cilja genetske prilagodljivosti prevedeta v skupek vedenja, ki omogoča preživetje, kot. jeŽival iskanjeišče hranehrano, vodevodo, zavetiščazavetišče in partnerja.<ref>{{cite journal |last=Chiel |first=HJ |last2=Beer |first2=RD |title=The brain has a body: adaptive behavior emerges from interactions of nervous system, body, and environment |journal=Trends in Neurosciences |year=1997 |volume=20 |pages=553–557 |doi=10.1016/S0166-2236(97)01149-1 |pmid=9416664 |issue=12}}</ref> Motivacijski sistem možganov nadzoruje trenutno stanje zadovoljitve teh ciljev. inKo se pojavi potreba, aktivira vedenje, da bi zadovoljiljo vse potrebe, ki se pojavijozadovoljil. Motivacijski sistem večinoma deluje preko mehanizma kaznovanja in nagrajevanja. Ko določenemu vedenju sledijo ugodne posledice, se aktivira mehanizem za nagrado. To vključuje možganske strukturne spremembe. v možganih, kiTe povzročijo, da se določeno vedenje ponovi vsakič, ko se pojavi enaka situacija. Kadar vedenju sledijo neprijetne posledice, se aktivira sistem kaznovanja. ZgodijoKo se strukturneponovi spremembe,enaka ki povzročijosituacija, da se določeno vedenje zavre, ko se žival ponovno znajdezaradi vstrukturnih enakimožganskih situacijisprememb.<ref>{{cite journal |last=Berridge |first=KC |title=Motivation concepts in behavioral neuroscience |journal=Physiology & Behavior |year=2004 |volume=8 |pages=179–209 |pmid=15159167 |issue=2 |doi=10.1016/j.physbeh.2004.02.004}}</ref>
 
Možgani vseh živali, ki so jih doslej proučevali, uporabljajoimajo mehanizem kaznovanja in nagrajevanja. Celo črvi in žuželke lahko spremenijo svoje vedenje, ko iščejo hrano ali se izogibajo nevarnosti.<ref>{{cite journal |title=An elegant mind: learning and memory in ''Caenorhabditis elegans'' |journal=Learning and Memory |year=2010 |volume=17 |pages=191–201 |url=http://learnmem.cshlp.org/content/17/4/191.long |last=Ardiel |first=EL |last2=Rankin |first2=CH |doi=10.1101/lm.960510 |pmid=20335372 |issue=4}}</ref> Pri vretenčarjih se mehanizem kaznovanja in nagrajevanja izvršuje v posebnem možganskem področju, katerega center so bazalni gangliji. To je skupek medsebojno povezanih področij na bazi prozencefalona.<ref name=Grillner2005/> Bazalni gangliji so center odločanja in izkazujejo stalni zaviralni nadzor nad večino motoričnih možganskih sistemov. Ko sprostijo zaviranje, smelahko motorični sistem izvestiizvede načrtovano dejanje. Nagrajevanje in kaznovanje delujedelujeta preko spreminjanja razmerja med vnosi, ki jih prejemajo bazalni gangliji in med odločitvami - signali, ki jih oddajajo. Mehanizem nagrajevanja je bolje razumljen kot mehanizem kaznovanja. Vlogo slednjega pri zlorabi različnih snovi bo treba še raziskati. Raziskave kažejo, da je napomembnejši [[dopamin]]. Zasvajajoče drogeSnovi, kotki sopovzročajo kokain,odvisnost amfetamini(na inprimer nikotin[[kokain]], povzročijo[[amfetamin]]i, dvig[[nikotin]]) dvigajo ravni dopamina ali okrepijo učinkenjegove dopaminaučinke v možganih.<ref>{{cite journal |title=Addiction and the brain: the neurobiology of compulsion and its persistence |journal=Nature Reviews Neuroscience |year=2001 |volume=2 |pages=695–703 |last=Hyman |first=SE |last2=Malenka |first2=RC |doi=10.1038/35094560 |pmid=11584307 |issue=10}}</ref>
 
===Učenje in spomin===