Primerjalna književnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Poglavje Primerjalna književnost na Slovenskem je pripravil red. prof. dr. Darko Dolinar, na Vikipedijo ga je prenesel doc. dr. Aleš Vaupotič za Slovensko društvo za primerjalno književnost |
||
Vrstica 1:
'''Primerjalna književnost''' oz. komparativistika se posveča odnosom med [[literatura]]mi različnih [[narod|nacionalnih]] [[kultura|kultur]] in različnih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Raziskuje medsebojne vplive, gibanja, [[vir]]e literarnih del, [[tema|teme]] itd. Poglablja se v odnose med [[filozofija|filozofijo]], [[estetika|estetiko]] in razvojem [[literarna oblika|literarnih oblik]] in [[žanr]]ov. Slovenska primerjalna veda se posveča tudi preučevanju [[slovenska književnost|slovenske literature]] v [[Evropa|evropskem]] in mednarodnem, pa tudi v intermedijskem kontekstu.
== Primerjalna književnost na Slovenskem ==
<h3>Osebnosti</h3>
<h4>Predhodniki</h4>
<p>1797-1835 Matija Čop, učitelj in bibliotekar na Reki, v Lvovu in Ljubljani; filolog,
literarni kritik, teoretik in zgodovinar.</p>
<p>1861-1952 Matija Murko, profesor slovanske filologije v Gradcu, Leipzigu in Pragi;
filolog, literarni in kulturni zgodovinar, etnolog.</p>
<p>1875-1937 Ivan Prijatelj, bibliotekar na Dunaju, zatem profesor za novejšo slovensko
književnost v Ljubljani; literarni in kulturni zgodovinar, teoretik, esejist.</p>
<p>1877-1941 Avgust Žigon, bibliotekar v Ljubljani; filolog, literarni zgodovinar in
teoretik.</p>
<p>1880-1950 France Kidrič, bibliotekar na Dunaju, zatem profesor za starejšo slovensko
književnost v Ljubljani; literarni in kulturni zgodovinar.</p>
<p>1880-1964 Ivan Grafenauer, učitelj, zatem raziskovalec v Ljubljani; literarni zgodovinar,
filolog, etnolog.</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=predhodniki </p>
<h4>Utemeljitelji</h4>
<h5>1907-1980 Anton Ocvirk, profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo v Ljubljani; literarni zgodovinar, teoretik, esejist.</h5>
<div class="cv">
<p>Začel je študirati filozofijo na Dunaju, nadaljeval s slavistiko in primerjalno
književnostjo v Ljubljani, po diplomi se je izpopolnjeval v Parizu in Londonu. 1936
se je habilitiral z delom <em>Teorija primerjalne literarne zgodovine</em> in leto
zatem začel predavati na ljubljanski filozofski fakulteti. Med vojno je bil kot
privrženec OF zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vojni se je vrnil na
fakulteto, kjer je bil dolgoletni predstojnik oddelka. 1964 je postal član SAZU in
upravnik tedanjega Inštituta za literature. Poleg tega je bil urednik Slavistične
revije, Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, zbirke Sto romanov ter
Literarnega leksikona.</p>
<p>Z razpravami in z univerzitetnimi predavanji je posegel v vsa obdobja evropske
literature od antike do 20. stoletja. Posebno pozornost je posvetil dobam in smerem
od razsvetljenstva do ekspresionizma in konstruktivizma. Na področju literarne
teorije je obdelal poetiko, verzologijo, teorijo stila, psihologijo ustvarjanja,
ukvarjal se je z načelnimi vprašanji literarne zgodovine in kritike oz. vrednotenja.
S prepletom literarnozgodovinske in teoretične obravnave je utemeljil primerjalno
književnost kot historično-empirično usmerjeno in teoretično podprto vedo, ki
razvojno obravnava zgodovinske zveze med evropskimi in slovensko literaturo in jo
pri tem vodi osrednja zamisel o literarnem delu kot estetskem organizmu. </p>
<p>Reprezentativen izbor njegovih objav je najti v knjigah »Evropski roman. Eseji«
(1977) in »Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. Razprave« (I-II, 1978-1979),
ki jim je po njegovi smrti sledil še izbor manjših spisov »Miscellanea« (1984). </p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=predhodniki , http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=ustanovitev </p>
</div>
<h5>1921-1977 Dušan Pirjevec, profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo v Ljubljani; literarni zgodovinar, teoretik, kritik, esejist.</h5>
<div class="cv">
<p>Po vojni in prvih povojnih letih, ki jih je preživel kot partizan in politični
funkcionar, je 1948-1952 študiral primerjalno književnost in slavistiko v Ljubljani,
nato je delal na Inštitutu za literature SAZU in bil na daljših študijskih bivanjih
v Parizu in na Dunaju. 1961 je doktoriral in jeseni 1962 postal profesor. Bil je
urednik ali sourednik revij Sodobnost, Slavistična revija in Problemi ter knjižne
zbirke Znamenja, v jugoslovanskem prostoru pa član odbora Korčulanske poletne
šole.</p>
<p>V prvem obdobju je bil privrženec historično-empirične literarne vede z
marksističnimi ideološkimi poudarki, toda že v zgodnjih šestdesetih letih je iskal
novih poti v razumevanju literature. Prišel je do globalne predstave o mimetičnem
pojmovanju, ki je obvladovalo evropsko literaturo in umetnost v preteklosti, v
sodobnosti pa se razkraja in na njegovo mesto stopa eksistencialno-ontološka ali
bitnozgodovinska misel. Pirjevec si jo je prizadeval ujeti z načelnim razmišljanjem
o preobrazbah literarne vede ali znanosti o umetnosti, z analizami izbranih
evropskih romanov in z objavami, ki posegajo v slovensko zgodovino in sedanjost. Z
vsem svojim delom je odpiral literarni vedi nove perspektive in jo umestil v
neposredni bližini filozofske misli.</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=razvoj </p>
</div>
<h5>1931- Janko Kos, profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo v Ljubljani; literarni zgodovinar, teoretik, kritik, esejist.</h5>
<div class="cv">
<p>1950-1956 je študiral primerjalno književnost, nato mdr. nekaj let učil na gimnaziji.
Doktoriral je 1969, od 1970 do upokojitve je predaval na ljubljanski filozofski
fakulteti. 1977 je bil izvoljen za člana SAZU, 1980-1983 je bil upravnik njenega
inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Bil je sourednik revij Beseda,
Perspektive, Sodobnost, Slavistična revija, Primerjalna književnost, knjižnih zbirk
Naša beseda, Klasje; področni urednik za književnost in predsednik osrednjega
uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije; glavni urednik Literarnega leksikona,
sourednik izdaj starejših slovenskih tekstov pri SAZU.</p>
<p>Na področju primerjalne književnosti je obravnaval zlasti razsvetljenstvo,
predromantiko, romantiko, avantgardo, modernizem in postmodernizem. Analiziral je
vrsto evropskih romanopiscev. Sintetično je obdelal primerjalno zgodovino slovenske
literature. Preiskoval je literarnozgodovinsko periodizacijo, načelna vprašanja dob,
smeri, tokov in gibanj. V literarno teorijo je vpeljal novo sistematiko, obdelal
morfologijo in aksiologijo, uvedel nov tipološki sistem s kategorijami verizem,
hermetizem, klasika. Vzpostavil je metodologijo kot samostojno literarnovedno
disciplino. Z izpopolnjeno verzijo duhovnozgodovinske metode je prenovil
historično-empirično osnovo literarne vede in našel novo ravnotežje med njenimi
znanstvenimi in filozofskimi sestavinami. </p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=razvoj , http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp?Pog=zrelost </p>
</div>
<h3>Ustanove</h3>
<p>Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani</p>
<p>Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU </p>
<p>Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani</p>
<p>Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani</p>
<p>Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru</p>
<p>Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem</p>
<p>Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici</p>
<p>Med navedenimi ustanovami je le prva v celoti in druga v dobrem delu posvečena
komparativistiki. Preostale jo gojijo kot posamezen predmet ali predmetni sklop v okviru
drugih strok in študijskih smeri, ki so njihov glavni smoter, ali zgolj kot tematska
težišča v okviru posameznih, drugače poimenovanih predmetov. Zato jih ta pregled
upošteva samo z ozirom na to, kako in koliko so pri njih zajete komparativistične
vsebine, in na to, kakšne možnosti pedagoškega in raziskovalnega dela dajejo
komparativistom.</p>
<h4>Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani</h4>
<h5>Zgodovina</h5>
<p>Oddelek je najstarejša in najpomembnejša matična ustanova te stroke. </p>
<p>Ob pripravah na ustanovitev ljubljanske univerze je bila že 1919 poleg filoloških
seminarjev in kateder predvidena tudi »stolica za splošno slovstvo in slovstveno
teorijo«, a načrt ni bil uresničen iz kadrovskih razlogov. 1925 so se začela
komparativistična predavanja in seminarji v okviru slavistike, toda še brez redno
zaposlenih učiteljev-specialistov; provizorično sta skrbela zanje slavista France
Kidrič in Ivan Prijatelj, delno tudi germanist Jakob Kelemina. 1930 je primerjalna
književnost postala samostojna študijska smer. Šele 1938 je začel predavati prvi
habilitirani komparativist, Anton Ocvirk. 1945 se je oddelek za primerjalno
književnost in literarno teorijo osamosvojil. 1962 je na oddelek prišel drugi
profesor, Dušan Pirjevec, in 1970 tretji, Janko Kos. Asistenti so bili: Dušan
Pirjevec (honorarno) 1952-62; Jože Koruza 1962-63; Evald Koren 1963-79, nato
izvoljen v učiteljski naziv; Lado Kralj 1971-78, po nekajletni prekinitvi 1987
izvoljen v učiteljski naziv. Drugi, mlajši, so še aktivni na oddelku.</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predstavitev.asp </p>
<h5>Študijski programi</h5>
<p>Sproti so se prilagajali razvoju stroke, sistemski ureditvi
visokega šolstva in personalni zasedbi oddelka, zato so se v preteklosti večkrat
spreminjali. </p>
<p>Zdaj je mogoče študirati stroko na vseh stopnjah, samostojno ali v številnih
kombinacijah z drugimi strokami na Filozofski fakulteti in na nekaterih drugih
fakultetah ljubljanske univerze. Študij obsega naslednje programske usmeritve:
zgodovina svetovne književnosti, primerjalna književnost, literarna teorija,
literarni prevod, metodologija literarne vede. Profesorji v okviru teh usmeritev
vsako leto sestavijo nov seznam predavanih predmetov in pri tem sproti vnašajo vanje
rezultate svojih raziskav.</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/program.asp </p>
<h5>Sodelavci</h5>
<p>Redni sodelavci na oddelku so profesorji Janez Vrečko, Boris A. Novak, Tomo Virk,
Matevž Kos, Vid Snoj, Tone Smolej, Vanesa Matajc in bibliotekarka Seta Knop. Pri
delu sodelujejo tudi asistenti in mladi raziskovalci, upokojeni profesorji oddelka,
člani drugih oddelkov Filozofske fakultete ter drugih ustanov. (Za biobibliografske
podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/predavatelji.asp </p>
<p>Študij izbranih poglavij iz primerjalne književnosti, literarne teorije in
metodologije literarne vede poteka tudi na drugih jezikovno-literarnih oddelkih
Filozofske fakultete, predvsem na slovenistiki, slavistiki, germanistiki,
romanistiki, klasični filologiji.</p>
<p>Bolonjska reforma, ki je stopila v veljavo z letom 2009-10, je prinesla večjo
raznolikost, pretočnost in odprtost študija. Največje spremembe se dogajajo na
tretji stopnji, pri doktorskem študiju. Začel se je interdisciplinarni program
»Humanistika in družboslovje«, pri katerem sodelujejo Filozofska fakulteta,
Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za
matematiko in fiziko, Teološka fakuteta in Akademija za glasbo. Program obsega
številna, v glavnem interdisciplinarna študijska področja, za njihovo organizacijo
so pristojne posamezne fakultete ali po dve oziroma tri skupaj. Med njimi je
področje »Literarne vede« s temeljnim predmetom »Metodologija in epistemologija
literarne vede«; njegov nosilec je Tomo Virk, izvaja pa ga skupina predavateljev, v
kateri so člani več literarnih oddelkov ljubljanske Filozofske fakultete, nekateri
sodelavci Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter
mariborske Filozofske fakultete.</p>
<p>Posamezni predmeti ali deli predmetov, ki zajemajo tematske sklope iz literarnih ved,
so upoštevani tudi na drugih tretjestopenjskih področjih, kot so ameriški študiji,
antični študiji, evropski študiji, slavistični študiji, slovenistika.</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/PodiplomskiStudij/DoktorskiStudij/DoktorskiStudij.html </p>
<h5>Raziskovalno delo</h5>
<p>Raziskovalni programi na Filozofski fakulteti, ki jih večinoma financira Agencija za
raziskovanje /ARRS), povezujejo sodelavce več oddelkov. Temeljna programa za
področje literarnih ved sta »Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave«,
ki ga vodi Tomo Virk, in »Medkulturne literarnovedne študije«, ki ga vodi Mira
Miladinovič Zalaznik.</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/ZIFF/splet/index.htm </p>
<h4>Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU</h4>
<h5>Zgodovina</h5>
<p>Inštitut je edina poklicna raziskovalna organizacija, ki med svoja delovna področja
uvršča poleg slovenske tudi primerjalno literarno zgodovino, literarno teorijo in
metodologijo literarne vede. </p>
<p>Ustanovljen je bil 1948 kot Inštitut za literature SAZU z obširnim programom, ki naj
bi pokrival vsa temeljna področja literarnih ved, vendar je zaradi finančne in
kadrovske stiske na začetku v njegovem okrilju delovalo samo uredništvo Slovenskega
biografskega leksikona in komisija za slovensko retrospektivno bibliografijo. V
drugi polovici 60. in na začetku 70. let se je inštitut kadrovsko krepil in pod
vodstvom Antona Ocvirka so se začele priprave na glavno delo naslednjih let,
izdajanje Literarnega leksikona. Organizacijski ustroj inštituta se je spremenil
1971, ko je dobil tri sekcije (za slovensko literarno zgodovino, za literarno
teorijo, za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo), 1983 z ustanovitvijo
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in 1999 z osamosvojitvijo biobibliografske
sekcije, ki je čez čas postala samostojen inštitut za kulturno zgodovino. V
preteklosti so imeli vidne vloge v inštitutu Drago Šega, Dušan Pirjevec, Primož
Kozak, France Bernik, Majda Stanovnik, Vlasta Pacheiner Klander, Jože Faganel,
Alfonz Gspan, Jože Munda. Upravniki inštituta (sicer člani Slovenske akademije, v
odnosu do inštituta pa pogodbeni sodelavci) so bili Josip Vidmar, Anton Ocvirk in
Janko Kos (ta dva sta bila tudi urednika glavnih inštitutskih publikacij). Po
statutarnih spremembah raziskovalne sfere je prevzel predstojništvo inštituta Darko
Dolinar (1983-2011).</p>
<p>Več: http://isllv.zrc-sazu.si/sl#v </p>
<h5>Raziskovalna dejavnost, programi in projekti</h5>
<p>Na inštitutu poteka šestletni temeljni raziskovalni program »Literarnozgodovinske,
literarnoteoretične in metodološke raziskave«. Poleg tega se izvajajo projekti z
omejenim trajanjem (2-3 leta). V tem obdobju so aktualni: »Prostor slovenske
literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim
informacijskim sistemom«; »Slovenska svetovna književnost: umeščanje svetovne
književnosti v nacionalni literarni sistem«; »Neraziskana latinska in nemška
književnost v slovenskih deželah v dobi baroka«. Nekateri projekti so zastavljeni
večdisciplinarno, tako da presegajo meje posameznih strok in s tem matičnih
inštitutov v okviru ZRC SAZU, včasih zahtevajo tudi sodelovanje več ustanov.</p>
<p>Formalna mreža programov in projektov pa ne pokriva vseh dejavnosti. Med njimi je
treba omeniti, da inštitut pripravlja kritične edicije starejših slovenskih
slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni
in elektronski obliki ter izdaja v zbirki Studia litteraria znanstvene monografije
in tematske zbornike razprav; pred kratkim pa je prevzel tudi skrb za izdajanje
Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.</p>
<p>Več: http://isllv.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti#v , http://isllv.zrc-sazu.si/sl/publikacije#v , http://nl.ijs.si/e-zrc/ </p>
<h5>Polno zaposleni raziskovalci </h5>
<p>Marko Juvan (predstojnik inštituta), Marjan Dolgan, Marijan Dović, Jernej Habjan, Alenka Koron, Matija Ogrin, Jola
Škulj, Luka Vidmar; mlada raziskovalca Monika Deželak Trojar in Andraž Jež. (Za
biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p>Več: http://isllv.zrc-sazu.si/sl/sodelavci#v </p>
<h5>Študijski programi</h5>
<p>Večina sodelavcev ima univerzitetne habilitacije. Sodelujejo individualno v ustreznih
študijskih programih, največ na ljubljanski Filozofski fakulteti, pa tudi na
fakultetah v Mariboru, Kopru in Novi Gorici. Poleg tega izvaja ZRC SAZU
večdisciplinarni podiplomski program »Primerjalni študij idej in kultur«. Sestavni
del njegovega modula »Slovenske študije - tradicija in sodobnost« sta dva predmeta,
ki sodita v delokrog inštituta. »Medbesedilnost in kulturni spomin« obravnava dva
ključna pojava s področja novejše primerjalne književnosti; nosilec predmeta je
Marko Juvan. Drugi predmet je »Tragedija v gledališču, kulturi in družbi«, katerega
nosilec je Krištof Jacek Kozak s Fakultete za humanistične študije Primorske
univerze.</p>
<p>Program, ki je doslej potekal v okviru Fakultete za podiplomski študij v Novi Gorici,
se institucionalno osamosvaja. </p>
<p>Več: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3IK/ </p>
<h4>Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani</h4>
<h5>Zgodovina</h5>
<p>Ustanovljena je bila 1945 kot samostojna Akademija za igralsko umetnost; 1963
preimenovana v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo; od 1975 je
članica Univerze v Ljubljani. Med njenimi delovnimi področji sta bili od vsega
začetka dramaturgija in zgodovina drame. To snov so predavali Filip
Kumbatovič-Kalan, Josip Vidmar, Vladimir Kralj, France Koblar, pozneje Primož Kozak,
Mirko Zupančič, Marko Marin, Andrej Inkret.</p>
<p>Več: http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/zgodovina_akademije/ </p>
<h5>Organizacija in sodelavci</h5>
<p>Akademija ima tri oddelke: za gledališče in radio, za film in televizijo, za
dramaturgijo, in center za teatrologijo in filmologijo. V dramaturškem oddelku sta
združeni katedra za dramaturgijo in zgodovino drame ter katedra za zgodovino
gledališča in radia.</p>
<p>Sodelavci dramaturške katedre so Denis Poniž, Barbara Orel, Blaž Lukan. (Za
biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p>Več: http://www.agrft.uni-lj.si/oddelki_in_katedre/oddelek_za_dramaturgijo/ , http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/ </p>
<h5>Študijski programi</h5>
<p>Študijski program na prvi stopnji se imenuje »Dramaturgija in scenske umetnosti«; med
drugim vsebuje predmete »Dramaturgija«, »Zgodovina drame«, »Zgodovina gledališča«.
Na drugi stopnji se program razdeli na smeri »Zgodovina, teorija in kritika scenskih
umetnosti« ter »Dramaturgija in dramsko pisanje«.</p>
<p>Več: http://www.agrft.uni-lj.si/studij/ </p>
<h5>Raziskovalni program »Gledališke in medumetnostne raziskave« poteka pod okriljem ARRS.</h5>
<p>Več: http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6350 </p>
<h4>Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani</h4>
<h5>Zgodovina</h5>
<p>Ustanovljena je bila 1947 kot samostojna dveletna Višja pedagoška šola. 1964 je bila
preimenovana v Pedagoško akademijo. Sredi sedemdesetih let se je vključila v
ljubljansko univerzo. 1987 je bil vpeljan štiriletni visokošolski študij, pri čemer
pa je ostal predmetni pouk jezikov in književnosti omejen samo na Filozofsko
fakulteto. 1991 je bila PA preimenovana v Pedagoško fakulteto. Na njej sta slovensko
književnost predavala Emil Cesar in Gregor Kocijan, otroško in mladinsko pa Marjana
Kobe.</p>
<p>Več: http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=59 </p>
<h5>Študijski programi</h5>
<p>Literarne vsebine se nahajajo v programih »Predšolska vzgoja« in »Razredni pouk«; v
prvem so združene v mejah predmeta »Jezik in književnost«, v drugem pa so razdeljene
na predmete »Uvod v književnost«, »Mladinska književnost« in »Didaktika
književnosti«.</p>
<p>Več: http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=122 , http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=149 </p>
<h5>Sodelavci</h5>
<p>Sodelavca s komparativistično poklicno formacijo in ustreznimi deli sta Igor Saksida
in Milena M. Blažič. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p>Več: http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=554 </p>
<h4>Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru</h4>
<h5>Zgodovina</h5>
<p>1961 je bilo ustanovljeno Združenje visokošolskih zavodov, ki je 1975 preraslo v
Univerzo v Mariboru. Del združenja je od začetka bila štiriletna Pedagoška
akademija, na kateri je potekal pouk slovenščine v povezavah z drugimi osnovno- in
srednješolskimi predmeti. 1968 je bil vzpostavljen Oddelek za slovanske jezike in
književnosti. 1969 je bila Pedagoška akademija omejena na dveletno višješolsko
stopnjo. 1985 je ponovno začela vpeljevati štiriletne visokošolske programe. 1986 je
bila preimenovana v Pedagoško fakulteto. Iz nje so se 2007 izoblikovale sedanja
Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta in Fakulteta za naravoslovje in
matematiko. </p>
<p>Med prvimi predavatelji slovenske književnosti, ki zajema tudi primerjalne vsebine,
je bila Alenka Glazer; pozneje sta se pridružila Jože Lipnik, Jože Pogačnik in
drugi. Njihovo delo so v različnih aranžmajih dopolnjevali pogodbeni sodelavci,
največ z ljubljanske filozofske fakultete.</p>
<p>Več: http://www.pef.um.si/content/O%20fakulteti/Zbornik_50let_PEF.pdf </p>
<h5>Študijski programi</h5>
<p>Primerjalna književnost z literarno teorijo se poučuje kot predmetni sklop na oddelku
za slovanske jezike in književnosti oz. na njegovi katedri za slovensko književnost
z literarno teorijo. Študij je usklajen z bolonjskim modelom. Od 2009 poteka tudi
tretjestopenjski program »Slovenistične študije«, ki vključuje smer »Slovenska
književnost«. </p>
<p>Več: http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/slovanski-jeziki-in-knjizevnosti/studijski-programi.dot </p>
<p> http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/3--stopnja.aspx </p>
<h5>Sodelavci</h5>
<p>Med literarnimi zgodovinarji na oddelku je formirana komparativistka Darja Pavlič;
njena področja so evropska in slovenska poezija, novejša obdobja svetovne
književnosti, literarna teorija in retorika. Drugi člani oddelka s slovenistično
oziroma slavistično formacijo – Miran Štuhec (predstojnik), Dragica Haramija, Jožica
Čeh Šteger, Silvija Borovnik, Blanka Bošnjak – dodatno obravnavajo posamezna težišča
iz primerjalnozgodovinske in literarnoteoretične problematike. (Za biobibliografske
podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/slovanski-jeziki-in-knjizevnosti/ </p>
<p>Med drugimi oddelki je največ zanimanja za primerjalnozgodovinske in
literarnoteoretične vsebine na germanistiki, kjer so vključene pod različnimi
naslovi predmetov na vseh treh stopnjah študija; predavajo jih Vesna Kondrič Horvat,
Matjaž Birk in Dejan Kos. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p>Več: http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/germanistika/clani-oddelka.dot , http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/germanistika/studijski-programi/ </p>
<h5>Raziskovalno delo</h5>
<p>ARRS v tem srednjeročnem obdobju ne financira nobenega programa iz literarnih ved, ki
bi imel sedež na mariborski Filozofski fakulteti, pač pa so njeni člani individualno
vključeni v več drugih literarnovednih programov.</p>
<h4>Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)</h4>
<h5>Zgodovina</h5>
<p>1995 je bilo ustanovljeno Visokošolsko središče v Kopru, ki je 2003 preraslo v
Univerzo na Primorskem. 2000 je bila v okviru Visokošolskega središča ustanovljena
bodoča Fakulteta za humanistične študije, ki ima deset oddelkov, med drugimi oddelek
za slovenistiko. </p>
<p>Več: http://www.fhs.upr.si/sl/ </p>
<h5>Študijski programi</h5>
<p>Študij primerjalne literarne zgodovine v sklopu smeri »Slovenistika«, ki se je prvič
začel izvajati 2006, poteka v obliki več samostojnih predmetov: »Svetovna
književnost«, »Svetovna književnost od začetkov do renesanse« ter »Svetovna
književnost od renesanse do sodobnosti«, širši okvir pa mu dajejo predmeti »Temelji
študija književnosti«, »Literarna teorija« in »Metodologija literarne vede«.</p>
<p>Več: http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/organiziranost-fakultete/oddelki/slovenistika/ </p>
<p> http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/slovenistika/ , http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/2stopnja/slovenistika-enopredmetni-pedagoski-studij </p>
<p>Bolonjska reforma se je začela na Fakulteti za humanistične študije 2007-08; od leta
2010-11 na Oddelku za slovenistiko obstaja na vseh treh stopnjah študija.</p>
<p> http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/3stopnja/slo3/ </p>
<h5>Redni sodelavci</h5>
<p>Krištof Jacek Kozak, Marcello Potocco, Jonatan Vinkler; v manjšem obsegu projektna
sodelavka Barbara Pregelj. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p> http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/organiziranost-fakultete/pedagoski-sodelavci/po-oddelkih </p>
<h5>Raziskovalno delo</h5>
<p>Fakulteta ima razvejeno mrežo mednarodnih povezav z različnimi sponzorji. V temeljnem
programu »Sredozemlje in Slovenija«, ki ga financira ARRS, sodeluje en raziskovalec
s področja literarnih ved. </p>
<p>Več: http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6340 </p>
<h4>Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici</h4>
<h5>Zgodovina</h5>
<p>Visokošolski študij v Novi Gorici se je začel z ustanovitvijo podiplomske Fakultete za
znanosti o okolju 1995. Ko so se ji pridružile nekatere druge in začele izvajati tudi
dodiplomski študij, se je šola 1998 organizirala kot Politehnika Nova Gorica. V njenem
okviru je bila 2004 ustanovljena Šola za slovenske študije Stanislava Škrabca.
Politehnika se je 2007 preimenovala v Univerzo v Novi Gorici; v njenem okviru je
Fakulteta za humanistiko, ki vključuje študijski program Slovenistika.</p>
<p>Univerza se po statusu razlikuje od drugih, ker med njenimi ustanovitelji ni države.</p>
<p>Več: http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole/4000/ </p>
<h5>Študijski programi</h5>
<p>Komparativistika sodi v študijski program »Slovenistika« kot njegov predmetni sklop.</p>
<p>Na 1. stopnji vsebuje predmete »Uvod v študij književnosti z literarno teorijo«, »Pregled
svetovne književnosti«, »Izbrana poglavja iz svetovne književnosti«. Na 2. stopnji se
razdeli na jezikoslovno in literarnovedno smer; ta vsebuje predmete »Metodologija
literarnega raziskovanja«, »Sodobne literarne teorije« in nekaj specialnih, večinoma
izbirnih predmetov s področja primerjalne literarne zgodovine.</p>
<p>Študij po bolonjskem programu poteka od 2007.</p>
<p>Več: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/1SI/ , http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/2SI1/ </p>
<h5>Redni in pogodbeni sodelavci</h5>
<p>Katja Mihurko Poniž, Irena Avsenik Nabergoj, Aleš Vaupotič, Leonora Flis, Marijan Dović,
Barbara Pregelj, Ana Toroš. (Za biobibliografske podatke glej Sicris in Cobiss.)</p>
<p>Več: http://www.ung.si/~jezik/fh/ljudje.html </p>
<h5>Raziskovalna dejavnost</h5>
<p>Raziskave potekajo o naslednjih temah: avtorice v literarni zgodovini in sodobnosti;
literature na stičišču; transformacije antičnih motivov v slovenski književnosti;
literatura in novi mediji.</p>
<p>Več: http://www.ung.si/si/raziskave/center-humanistike/#literarne_vede </p>
<h5>Fakulteta za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici</h5>
<p>Podiplomski študij literarnih ved poteka v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU;
glej pod Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.</p>
<p>Več: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-podiplomski-studij/studij/3IK/ </p>
<h3>Publikacije</h3>
<h4>Temeljne monografije, tematski zborniki, razprave in članki v periodiki in knjigah – Izbor objav do začetka izhajanja revije Primerjalna književnost in Literarnega leksikona (1978) ter do smrti Antona Ocvirka (1980)</h4>
<p>1897 M. Murko: <em>Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der slavischen Romantik. 1. Die
böhmische Romantik</em>. Graz, Styria.</p>
<p>1901 I. Prijatelj: Puškin v slovenskih prevodih. Zbornik Slovenske matice 3, str.
52-89.</p>
<p>1906 I. Prijatelj: Perspektive. Estetičen načrt. Ljubljanski zvon 26, str. 411-417.</p>
<p>1906 A. Žigon: Tercinska arhitektonika v Prešernu. Zbornik Slovenske matice 8, str.
58-128.</p>
<p>1908 M. Murko: <em>Geschichte der älteren südslavischen Literaturen</em>. Leipzig,
Amelang.</p>
<p>1912 J. Puntar: <em>»Zlate črke« na posodi Gazel</em>. Ljubljana (samozaložba).</p>
<p>1917 I. Prijatelj: Pesniki in občani. Ljubljanski zvon 37, str. 17-23, 314-320.</p>
<p>1919 I. Prijatelj: Literarna zgodovina. (Nastopno predavanje na ljubljanski univerzi;
objavljeno v Prijateljevih Izbranih esejih in razpravah I, 1952.)</p>
<p>1921 I. Prijatelj: <em>Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma</em>.
Ljubljana, Tiskovna zadruga.</p>
<p>1921 I. Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. Ljubljanski zvon 41, v
nadaljevanjih. Knjižna izdaja z naslovom <em>Duševni profili slovenskih
preporoditeljev</em>, Ljubljana 1935.</p>
<p>1924 I. Prijatelj: »Mladoslovenci« in »Mlada Evropa«. Ljubljanski zvon 44, str. 26-37,
83-90.</p>
<p>1925 A. Žigon: <em>France Prešeren – poet in umetnik</em>. Celovec – Prevalje, Mohorjeva
družba. (Monografija s komparativističnimi odlomki.)</p>
<p>1925-1927 M. Murko: <em>Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das
geistige Leben der Südslaven.</em> Slavia (Praga) 4-5. Knjižna izdaja: Heidelberg,
Winter, 1927.</p>
<p>1927 J. Kelemina: <em>Literarna veda: pregled njenih ciljev in metod</em>. Ljubljana,
Nova založba.</p>
<p>1927 F. Kidrič: O literarni zgodovini. Ljubljanski zvon 47, str. 449-458. (Intervju.)</p>
<p>1928 F. Kidrič: Pomenki I-II. Ljubljanski zvon 48, str. 376-379, 563-574. (Polemika o
matematični arhitektoniki pri Prešernu.)</p>
<p>1928 I. Prijatelj: <em>Uvod v zgodovino kritike</em>. Ljubljana, Društvo slušateljev
filozofske fakultete.</p>
<p>1928 I. Prijatelj: Slovensko, slovansko in južnoslovansko vprašanje pri Slovencih.
Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede 4, str. 57-138.</p>
<p>1929 J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo. V:
Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, str. 1-229.</p>
<p>1929 R. Nahtigal: Seminar za slovansko filologijo. V: Zgodovina slovenske univerze v
Ljubljani do leta 1929, str. 338-353.</p>
<p>1929-1938 F. Kidrič: <em>Zgodovina slovenskega slovstva</em>. Ljubljana, Slovenska
matica. (S komparativističnimi poglavji in odlomki.)</p>
<p>1930 F. Kidrič: <em>Dobrovský in slovenski preporod njegove dobe</em>. Ljubljana,
Univerzitetna tiskarna. (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani 7, Historični odsek
1.)</p>
<p>1933 A. Ocvirk: <em>Razgovori</em>. Ljubljana, Tiskovna zadruga.</p>
<p>1933 A. Ocvirk: Levstikov duševni obraz. V: Levstikov zbornik, Ljubljana, Slavistični
klub na Univerzi, str. 7-132.</p>
<p>1934 A. Ocvirk: La pensée européenne du 16e au 18e siècle et la littérature slovène.
Revue de littérature comparée (Pariz) 14, str. 96-107.</p>
<p>1936 A. Ocvirk: <em>Teorija primerjalne literarne zgodovine</em>. Ljubljana, Znanstveno
društvo. Ponatis 1975.</p>
<p>1936 I. Grafenauer: <em>Karolinška kateheza ter izvor Brižinskih spomenikov</em>.
Ljubljana, Znanstveno društvo.</p>
<p>1938 F. Kidrič: Osnove za Kollárjev vpliv pri Slovencih do 1852. V: Slovánska vzájemnost
1836-1936, Praga, str. 126-145.</p>
<p>1938 A. Ocvirk: Historizem v literarni zgodovini in njegovi nasprotniki. Ljubljanski zvon
58, str. 9-18.</p>
<p>1938 A. Ocvirk: Formalistična šola v literarni zgodovini. Slovenski jezik 1, str.
154-161.</p>
<p>1938-1940 I. Prijatelj: <em>Kulturna in politična zgodovina Slovencev 1848-1895</em>,
I-V. Ljubljana, Akademska založba. (S komparativističnimi poglavji in odlomki;
nedokončano.)</p>
<p>1939 F. Kidrič: Slovenci in velika revolucija. Ljubljanski zvon 59, str. 319-322.</p>
<p>1940 S. Leben: <em>Problem Dantejeve Beatrice. Uvod v monografijo o Beatrici kot
pesniškem liku</em>. Ljubljana, Modra ptica.</p>
<p>1949 D. Moravec: Shakespeare pri Slovencih. Slavistična revija 2, str. 51-74,
250-291.</p>
<p>1951 A. Ocvirk: Novi pogledi na pesniški stil. Naša sodobnost 6, v nadaljevanjih.</p>
<p>1952 A. Ocvirk: Izrazna sredstva besedne umetnosti. Obzornik 7, str. 24-28, 213-220.</p>
<p>1952-1953: I. Prijatelj: <em>Izbrani eseji in razprave</em> I-II. Ljubljana, Slovenska
matica.</p>
<p>1955 A. Ocvirk: Slovenska moderna in evropski simbolizem. Naša sodobnost 3, str.
193-214.</p>
<p>1955 D. Pirjevec: O liriki slovenske moderne. Naša sodobnost 3, str. 238-264.</p>
<p>1956-1985 I. Prijatelj: <em>Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina
1848-1895</em>, I-VI. Ljubljana, DZS. (Nova izdaja s spremnimi študijami A. Ocvirka
in D. Kermavnerja.)</p>
<p>1959 A. Ocvirk: Paul Hazard in primerjalna književnost. V: Paul Hazard, Kriza evropske
zavesti, Ljubljana, DZS, str. 425-492.</p>
<p>1961 A. Ocvirk: Slovenska literatura in realizem. Naša sodobnost 9, str. 577-589,
692-708.</p>
<p>1961-1962 D. Voglar: Vodnikovo spoznavanje Horaca. Slavistična revija 13, str. 60-87.</p>
<p>1961-1962 V. Taufer: Prvi odmevi Maksima Gorkega v slovenski javnosti. Slavistična revija
13, str. 117-180.</p>
<p>1963 D. Moravec: <em>Vezi med slovensko in češko dramo</em>. Ljubljana, Slovenska
matica.</p>
<p>1964 D. Pirjevec: <em>Ivan Cankar in evropska literatura</em>. Ljubljana, Cankarjeva
založba.</p>
<p>1964 M. Kramberger: <em>Visoška kronika. Literarnozgodovinska interpretacija</em>.
Ljubljana, DZS.</p>
<p>1965 A. Ocvirk: Pesniška umetnina in literarna teorija. (Predavanje; objavljeno v
Primerjalni književnosti I, 1978.)</p>
<p>1966 D. Pirjevec: Besedna umetnina. Jezik in slovstvo 11, str. 205-213.</p>
<p>1967 A. Ocvirk: Srečko Kosovel in konstruktivizem. V: Srečko Kosovel, Integrali,
Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 5-112. Delna objava v Sodobnosti 14, 1966 in 15,
1967.</p>
<p>1967 A. Ocvirk: Stilni premiki v Cankarjevem zgodnjem pripovedništvu. V: Ivan Cankar,
Zbrano delo 6, str. 371-406. Delna objava: Sodobnost 15, 1967.</p>
<p>1968 D. Pirjevec: Uvod v vprašanje o znanstvenem raziskovanju umetnosti. Problemi 6, str.
177-188.</p>
<p>1969 D. Pirjevec: Vprašanje o poeziji. Naši razgledi 18, v nadaljevanjih. (Knjižna izdaja
skupaj z razpravo Vprašanje naroda, 1978.)</p>
<p>1969 B. Paternu: Zgodovina slovenske književnosti. V: Petdeset let slovenske univerze v
Ljubljani 1919-1969, str. 252-260.</p>
<p>1969 A. Ocvirk: Svetovna književnost in literarna teorija. V: Petdeset let slovenske
univerze v Ljubljani 1919-1969, str. 276-277.</p>
<p>1970 A. Ocvirk: Stilni premiki v Cankarjevem zgodnjem pripovedništvu v simbolizem. V:
Ivan Cankar, Zbrano delo 7, str. 249-315. Delna objava: Sodobnost 18, 1970.</p>
<p>1970 D. Pirjevec: Znanost o umetnosti. Problemi 8, str. 4-11.</p>
<p>1970 J. Kos: <em>Prešeren in evropska romantika</em>. Ljubljana, DZS.</p>
<p>1970 L. Kralj: Literatura Slavka Gruma. Razprave SAZU, 2. razred, str. 37-111.</p>
<p>1970 M. Stanovnik: Oscar Wilde v slovenskem tisku do l. 1914. Razprave SAZU, 2. razred,
str. 115-151.</p>
<p>1970 L. Krakar: <em>Goethe in Slowenien</em>. München, R. Trofenik. Slovenska verzija:
<em>Goethe pri Slovencih.</em> Ljubljana, DZS, 1972.</p>
<p>1971 D. Dolinar: Thomas Mann in slovenska javnost: glasovi o Thomasu Mannu v slovenskem
periodičnem tisku med obema vojnama. Slavistična revija 19, str. 293-315, 405-432.</p>
<p>1972 D. Pirjevec: Uvod v vprašanje o kritiki. Dialogi 8, str. 829-839.</p>
<p>1972 M. Zupančič: <em>Literarno delo mladega A. T. Linharta</em>. Ljubljana, DZS, 1972. </p>
<p>1973 D. Pirjevec: Strukturalna poetika in literarna znanost. Slavistična revija 21, str.
187-215.</p>
<p>1973 E. Koren: Govekar, Zola in »V krvi«. Slavistična revija 21, str. 281-319.</p>
<p>1974 J. Kos: Pozitivizem v literarni vedi. Slavistična revija 22, str. 299-316.</p>
<p>1975 <em>Prijateljev zbornik. Ob stoletnici rojstva</em>. Ljubljana, Slovenska
matica.</p>
<p>1976 M. Kmecl: <em>Mala literarna teorija</em>. Ljubljana, Borec. Četrta, popravljena in
dopolnjena izdaja: Ljubljana, Mihelač in Nešovič, 1996.</p>
<p>1977 A. Ocvirk: <em>Evropski roman. Eseji</em>. Ljubljana, DZS.</p>
<p>1977 D. Dolinar: Vprašanja o prevajanju v literarni vedi. Slavistična revija 25, str.
277-292.</p>
<p>1978 A. Ocvirk: <em>Literarna teorija</em>. SAZU-DZS (Literarni leksikon 1).</p>
<p>1978 J. Kos: <em>Literatura</em>. SAZU-DZS (Literarni leksikon 2).</p>
<p>1978 D. Dolinar: <em>Pozitivizem v literarni vedi</em>. SAZU-DZS (Literarni leksikon
5).</p>
<p>1978-79 A. Ocvirk: <em>Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. Razprave,</em> 1-2.
Ljubljana, DZS.</p>
<p>1978 J. Kos: Teorija in praksa slovenske primerjalne književnosti. Primerjalna
književnost 1, str. 30-44.</p>
<p>1978 J. Pogačnik: <em>Parametri in paralele</em>. Ljubljana, Partizanska knjiga. </p>
<p>1979 D. Pirjevec: <em>Evropski roman</em>. Ljubljana, Cankarjeva založba.</p>
<p>1979 J. Kos: <em>Matija Čop</em>. Ljubljana, Partizanska knjiga. (Znameniti
Slovenci.)</p>
<p>1979 P. Simoniti: <em>Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16.
stoletja. </em>Ljubljana, Slovenska matica.</p>
<p>1979 E. Koren: Vprašanja ob periodizaciji slovenskega in francoskega naturalizma.
Primerjalna književnost 2/1, str. 29-40.</p>
<p>1984 A. Ocvirk: <em>Miscellanea. 1 Pogovori, 2 Članki in študije, 3 Kritike, 4
Polemike</em>. Ljubljana, DZS.</p>
<h4>Izbor novejših spisov o pojmovnih določilih in praksi primerjalne književnosti, literarne zgodovine in teorije ter literarnovedne metodologije </h4>
<p>1983 J. Kos: <em>Očrt literarne teorije</em>. Ljubljana, DZS. Prenovljena in dopolnjena
izdaja z naslovom <em>Literarna teorija</em>, 2001.</p>
<p>1987 J. Kos: <em>Primerjalna zgodovina slovenske literature</em>. Ljubljana, Partizanska
knjiga. Druga izdaja: Mladinska knjiga, 2001.</p>
<p>1988 E. Koren: Primerjalna književnost na Slovenskem. Ob Kosovi Primerjalni zgodovini
slovenske literature. <em>Primerjalna književnost</em> 11, št. 2, str. 51–54.</p>
<p>1988 J. Kos: Uvod v metodologijo literarne vede. Primerjalna književnost 11, št. 1, str.
1-17.</p>
<p>1989 J. Kos: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V: Zbornik
Filozofske fakultete v Ljubljani 1919-1989, str. 223-225; biobibliografije članov
oddelka, str. 226-228.</p>
<p>1991 D. Dolinar: <em>Hermenevtika in literarna veda</em>. Ljubljana, SAZU in DZS
(Literarni leksikon 37).</p>
<p>1995 J. Kos: Primerjalna književnost, njen študijski obseg in pomen za slovensko kulturo.
V: Informativni kulturološki zbornik. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, str. 353-366.</p>
<p>1997 E. Koren: Literarna zgodovina med tradicionalno sklenjeno pripovedjo in virtualno
sestavljanko. Primerjalna književnost 20, št. 1, str. 85-94.</p>
<p>1998 D. Dolinar (ur.): <em>Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob
petdesetletnici</em>. Ljubljana, ZRC SAZU.</p>
<p>1999 E. Koren: Primerjalna in nacionalna literarna veda. V: Jan, Zoltan (ur.): Razpotja
slovenske literarne vede (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 9). Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, str. 58-63.</p>
<p>1999 D. Dolinar: Iz zgodovine komparativistike na Slovenskem. Primerjalna književnost 22,
št.1, str. 75-90. Druga izdaja z naslovom Ljubljanska univerza in literarna veda:
začetki komparativistike, v: D. Dolinar: Med književnostjo, narodom in zgodovino,
2007.</p>
<p>2000 J. Kos: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V: Zbornik
[Filozofske fakultete]: 1919-1999, str. 397-399; biobibliografije članov oddelka, str.
400-405.</p>
<p>2000 K. J. Kozak: Comparative literature in Slovenia. CLCWeb (Edmonton). Online ed., vol.
2, issue 2.4. http://docs.lib.purdue.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1094&context=clcweb </p>
<p>2003 D. Dolinar, M. Juvan (ur.): <em>Kako pisati literarno zgodovino danes?
Razprave</em>. Ljubljana, ZRC SAZU.</p>
<p> 2004 J. Kos: Primerjalna metoda v literarnozgodovinski vedi. Primerjalna književnost 27,
št. 1, str. 1-9. </p>
<p>2006 M. Juvan: <em>Literarna veda v rekonstrukciji. Uvod v sodobni študij
literature</em>. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.</p>
<p>2006 D. Dolinar, M. Juvan (ur.): <em>Writing literary history. Se</em><em>lected
perspectives from Central Europe</em>. Frankfurt (etc.), Peter Lang. (Prirejena in
dopolnjena verzija slovenskega zbornika iz leta 2003).</p>
<p>2006 V. Snoj: Svetovna literatura na ozadju drugega. Literatura 18, št. 177, str.
61-78.</p>
<p>2007 T. Smolej, M. Stanovnik: <em>Anton Ocvirk. Ob stoletnici rojstva</em>. Ljubljana,
Nova revija (Znameniti Slovenci).</p>
<p>2007 T. Virk: <em>Primerjalna književnost na prelomu tisočletja. Kritični pregled.</em>
Ljubljana, ZRC SAZU (Studia litteraria).</p>
<p>2008 D. Dolinar, M. Juvan (ur.): <em>Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton
Ocvirk</em>. Ljubljana, ZRC SAZU (Studia litteraria).</p>
<p>2008 G. Troha, V. Matajc in G. Pompe (ur.): <em>History and its literary genres</em>.
Newcastle, Cambridge Scholars Publishing.</p>
<p>2009 T. Virk: Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih
jezikih. Primerjalna književnost 32, št. 2, str. 1-22.</p>
<p>2009 V. Snoj: Pripoved in dogodek. Razmišljanje o literarnem zgodovinopisju.
Primerjalna<em> </em>književnost 32, št. 2, str. 23-39.</p>
<p>2009 T. Smolej: Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. V: Zbornik
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919-2009, str. 282-291; biografije članov
oddelka, str. 292-297.</p>
<p>2010 J. Vrečko: Primerjalna književnost na Slovenskem. V: Pogledi: humanistika in
družboslovje v prostoru in času. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete,
str. 218-239.</p>
<p>2010 A. Širca: Foucault in sodobna literarna zgodovina. Primerjalna književnost 33, št.
3, str. 163-179.</p>
<p>2010 V. Snoj: O literaturi drugače. Primerjalna književnost 33, št. 3, str. 181-197.</p>
<p>2010 A. Zupan Sosič: Literarnost, ponovno. Primerjalna književnost 33, št. 3, str.
199-220.</p>
<p>2011 S. Knop (ur.): <em>Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda. Zbornik
prispevkov s simpozija ob 90. obletnici rojstva Dušana Pirjevca</em><em> (Acta
comparativistica Slovenica, 3).</em> Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske
fakultete.</p>
<p>2011 M. Juvan: <em>Literary studies in reconstruction. An introduction to
literature</em>. Frankfurt (etc.), Peter Lang. (Prirejena in dopolnjena verzija
slovenske monografije iz leta 2006).</p>
<p>2012 M. Juvan: <em>Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem</em>. Ljubljana,
Literarno-umetniško društvo Literatura (Novi pristopi, 55).</p>
<p>2012 M. Juvan (ur.): <em>Svetovne književnosti in obrobja</em>. Ljubljana, ZRC SAZU
(Studia litteraria).</p>
<h4>Knjižne zbirke</h4>
<p>Sto romanov. Cankarjeva založba, 1964-1977. 2. izdaja 1986-1989. (Uvodne študije o
velikih svetovnih romanopiscih v zbirki Sto romanov; glavni urednik A. Ocvirk; večji del
študij so prispevali vodilni komparativisti.)</p>
<p>Literarni leksikon 1-46. ZRC SAZU in DZS, 1978-2001. (Serija monografskih študij; št.
1-10 uredil A. Ocvirk, št. 11-46 J. Kos in uredniški kolegij; izdal Inštitut za
slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.)</p>
<p>Studia litteraria. ZRC SAZU 2004-2012. (Uredila M. Juvan in D. Dolinar, izdal Inštitut za
slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Doslej je izšlo 13 monografij in 4
zborniki; zbirka se nadaljuje.)</p>
<p>Acta comparativistica Slovenica 1-3, 2005-2011. (Konferenčni zborniki.)</p>
<h4>Tematske številke in sklopi v reviji Primerjalna književnost (Pkn)</h4>
<p>1980 Kolokvij Antigona '80. Dvajset let Smoletove drame. Pkn 4, št. 1, str. 1-40.</p>
<p>1985 Znanstveno preučevanje avantgard. Problemi in teme. Pkn 8, št. 2, str. 1-29.</p>
<p>1986 Postmodernizem. Poskusi pojmovne opredelitve. Pkn 9, št. 2, str. 1-27.</p>
<p>1991 Dušan Pirjevec in slovenska literarna veda. Pkn 14, št. 1, str. 1-61.</p>
<p>1993 Simpozij Poststrukturalizem – dekonstrukcija. Pkn 16, št. 1, str. 1-74.</p>
<p>1994 Comparative Literature in Slovenia. Pkn 17, 1994, No 1, Supplement (pp. 1-24).</p>
<p>2000 Posvet o programih in metodah književnega pouka. Pkn 23, št. 2, dodatek, str.
1-37.</p>
<p>2001 Zbornik ob sedemdesetletnici Janka Kosa. Pkn 24, posebna št. (s Kosovo
bibliografijo).</p>
<p>2002 Slovenska književnost III. Pkn 25, št. 1, str. 73-109.</p>
<p>2002 Hans-Georg Gadamer. Pkn 25, št. 1, str. 111-128.</p>
<p>2003 Smrt tragedije. Pogovor o knjigi Georgea Steinerja. Pkn 26, št. 1, str. 95-114. </p>
<p>2004 Literature and space. Spaces of transgressiveness. Pkn 27, special issue.</p>
<p>2005 Kosovelova poetika/ Kosovel's poetics. Pkn 28, posebna št.</p>
<p>2006 Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije/ Hybridizing theory and
literature: on the dialogue between theory and literature. Pkn 29, posebna št.</p>
<p>2007 Zgodovina in njeni literarni žanri/ History and its literary genres. Pkn 30, posebna
št.</p>
<p>2008 Perspektive primerjalne književnosti. Pkn 31, št. 1, str. 1-72.</p>
<p>2008 Literatura in cenzura. Kdo se boji resnice literature?/ Literature and censorship.
Who is afraid of the truth of literature? Pkn 31, posebna št.</p>
<p>2009 Odgovor na kozmopolitstvo. Pkn 32, št. 2, str. 79-232.</p>
<p>2009 Avtor: kdo ali kaj piše literaturo?/ The author: who or what is writing literature?
Pkn 32, posebna št.</p>
<p>2010 Esej in singularnost. Pkn 33, št. 1, str. 63-243.</p>
<p>2010 »Kdo izbere?« Literatura in literarno posredništvo./ »Who cooses?« Literature and
literary mediation. Pkn 33, št. 2.</p>
<p>2010 Jubilejna številka ob osemdesetletnici Evalda Korena. Pkn 33, št. 3.</p>
<p>2011 »Kdo bere?« Perspektive raziskovanja branja./ »Who reads?« Perspectives on reading
research. Pkn 34, št. 2.</p>
<p>2011 Jubilejna številka ob osemdesetletnici Janka Kosa. Pkn 34, št. 3 (s Kosovo
bibliografijo).</p>
<p>2012 Knjiga in ekonomija kulturnih prostorov. Pkn 35, št. 1, str. 1-229.</p>
<p>2012 Živo branje: literatura, znanost in humanistika./ Reading live: literature, science
and the humanities. Pkn 35, št. 2.</p>
<p>2012 Jubilejna številka ob sedemdesetletici Darka Dolinarja. Pkn 35, št. 3 (z Dolinarjevo
bibliografijo).</p>
== Zunanje povezave ==
| |||