Hannes Olof Gösta Alfvén: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 44 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q54945
m m/-p:l
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=YoungAlfven.jpg|napis=Hannes Olof Gösta Alfvén}}
 
'''Hannes Olof Gösta Alfvén''', [[Švedi|švedski]] [[elektroinženir]], [[astrofizik]] in [[kozmolog]], * [[30. maj]] [[1908]], [[Norrköping]], [[Švedska]], † [[2. april]] [[1995]], [[Djursholm]] pri [[Stockholm]]u, Švedska.
 
== Življenje in delo ==
 
Alfvén je študiral na [[univerza v Uppsali|Univerzi v]] [[Uppsala|Uppsali]]. Leta [[1940]] je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta [[1943]] je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah [[magnetohidrodinamika|magnetohidrodinamike]], ki jo je sam začel. Že leta [[1939]] je uvedel pojem 'zamrznjenih' [[magnetno polje|magnetnih polj]] v [[plazma (fizika)|plazmi]].
 
Leta 1943 je razvil [[planet]]no [[kozmogonija|kozmogonijo]], po kateri je [[Sonce|PraSonce]], ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo [[ionizacija|ionizacijo]] [[atom]]ov v njenem [[plin]]u. [[električni naboj|Naelektreni]] atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični [[elektrodinamika|elektrodinamiki]]. Leta [[1970]] je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] skupaj z [[Louis Eugene Félix Néel|Louisom Eugenom Félixom Néelom]].
 
Po njem se imenuje [[asteroid]] [[1778 Alfvén]].
 
== Glej tudi ==
 
* [[seznam švedskih astrofizikov]]
* [[seznam švedskih fizikov]]
 
{{-}}
 
{{Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}}
{{Gold Medal of the Royal Astronomical Society}}
{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}
 
Vrstica 24 ⟶ 19:
 
{{lifetime|1908|1995|Alfvén, Hannes Olof Gösta}}
 
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Švedski astrofiziki]]