Rade Hamović: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|povzeto po sr.wiki ter avtobiografiji Kapetan Rade sa Romanije |
||
Vrstica 1:
'''Rade Hamović''', [[
== Življenjepis ==▼
[[Generalpolkovnik]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] Ratomir Rade Hamović je bil [[načelnik Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade]].
== Poreklo ==
Radetovi predniki so se okoli leta 1840 preselili s črnogorske planine [[Durmitor]] v vas Do pri [[Stolac|Stolcu]] v [[Hercegovina|Hercegovini]]. V novem okolju so se Hamovići dobro znašli. Tako so do 1. svetovne vojne postali ena bogatejših družin v mestu [[Stolac]], s dvema hišama, od katerih je ena še danes najlepša v mestu. Rade v svoji [[Avtobiografija|avtobiografiji]] "Kapetan Rade sa Romanije" piše, da je bil njegov oče Milan "poslovni mozeg" družine. Tekom 1. svetovne vojne je obogatel s trgovino s kavo in hrano - ob privolitvi [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vlade.
▲== Življenjepis ==
Rojen je bil 13. februarja 1916 v Stolcu. Osnovno šolo je končal v rodnem mestu, gimnazijo v [[Sarajevo|Sarajevu]] in Višjo vojno akademijo v [[Beograd|Beogradu]] leta 1936.
Kot [[podporočnik]] [[Jugoslovanska kraljeva vojska|Jugoslovanske kraljeve vojske]] je služboval v [[Sarajevo|Sarajevu]]. V tem času se je pridružil sarajevski mladinski organizaciji in sodeloval v nekaterih njenih akcijah.
=== Druga svetovna vojna ===
Napad [[Nemčija|Nemčije]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 ga je zatekel v [[Polk|polku]] na terenu. Po [[Kapitulacija|kapitulaciji]] kraljeve vojske je odšel v Sarajevo in naprej v domači Stolac. Tam se mu je uspelo izogniti zagotovi smrti, vrnil se je v Sarajevo. Rade se je povezal s [[Svetozar Vukmanović Tempo|Svetozarjem Vukmanovićem Tempom]] in [[Hasan Brkić|Hasanom Brkićem]], ki sta organizirala priprave za vstajo v [[BiH]]. Koncem julija 1941 odide Rade na [[Romanija|Romanijo]] in v Romanijskem NOP odredu postane načelnik štaba. Skupaj s komandantom odreda, legendarnim [[Slaviša Vajner Čiča|Slavišo Vajnerom Čičom]] je načrtoval in vodil napad na ustaško oporišče v Sokolcu.
Oktobra 1941 je bil Rade imenovan za komandanta [[Kalinovik|Kalinoviškega]] NOP odreda, ki je deloval na sektorju Sarajevo-[[Foča]]. Član [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] je postal 15. oktobra 1941.
Sredi leta 1942 je z odredom prišel v centralno Bosno, bil kmalu imenovan za načelnika štaba in komandanta [[Desete hercegovska proletarska udarna brigada|Desete hercegovske brigade]]. Po uničenju garnizona v [[Prozor|Prozoru]] in zavzetju [[Rama|Rame]], je Hamović z Deseto hercegovsko brigado napadel nemške sile, ki so pritiskale na [[5. proletarska brigada (NOVJ)|Peto proletarsko (črnogorsko) brigado]] ter uspešno vodil borbe v 4. in 5. ofenzivi - na [[Bitka na Sutjeski|Sutjeski]].
Tekom NOB je bil Hamović na naslednjih položajih:
* načelnik štaba Romanijskega odreda
* komandant Kalinoviškega NOP odreda
* član Vrhovnega štaba NOP DV Jug. od 1942
* načelnik štaba, nato komandant Desete hercegovske NOU brigade
* načelnik štaba [[29. (hercegovska) divizija (NOVJ)|29. hercegovske divizije]],od dec.1943
* načelnik štaba Drugega udarnega korpusa NOVJ, od julija 1944
* načelnik Operativnega oddelka Glavnega štaba NOV in PO BiH, od septembra 1944
* član Vrhovnega štaba na [[Sremska fronta|Sremski]] fronti
Kot član [[Vrhovni štab NOV in POJ|Vrhovnega štaba NOVJ]], kasneje Generalštaba JA, je usklajeval operacije Prve, Druge in Tretje jugoslovanske armade na Sremski fronti.
=== Povojni čas ===
Po osvoboditvi je bil na več odgovornih dolžnostih v JLA. Načelnik [[Generalštab|Generalštaba]] je bil od 16. junija 1961 do 15. junija 1967, do odhoda v pokoj leta 1968 je bil glavni inšpektor JLA.
Izbran je bil za ljudskega poslanca v skupščino NR Bosne in Hercegovine.
Rade je imel s svojo prvo ženo Ljerko Durbešić, ki jo je spoznal v [[Partizani|partizanih]], dva otroka - hčerko Neveno, rojeno leta 1946 in sina Vuka, rojenega leta 1949. Radetov sin, Vuk Hamović, je znan srbski poslovnež.
S svojo drugo soprogo [[Ljerka Kervina-Hamović|Ljerko Kervina-Hamovič]] je od leta 1984 do smrti, 19. maja 2009, živel v [[Ljubljana|Ljubljani]].
Je nosilec [[Partizanska spomenica 1941|Partizanske spomenice 1941]] in drugih jugoslovanskih in tujih odlikovanj. Z ordenom narodnega heroja je bil odlikovan 23. julija 1952.
== Zunanje povezave ==
http://www.rtvslo.si/vasa-novica/v-spomin-radeta-hamovica/207265
| |||