Mestna hiša, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 9:
V prvih pisnih virih iz leta 1112 do 1125 in 1144 Ljubljana še ni imela mestne oblasti, verjetno pa naj bi imela [[sodnik]]a. Prvi pisno omenjen sodnik v Ljubljani je bil trški sodnik leta 1267. Pravega mestnega sodnika pa naj bi dobila 1338 leta. Obstaja listina o volitvi mestnega sodnika z letnico 1370. V obdobju srednjeveške Ljubljane je deloval tudi "komun" - skupina moških poglavarjev z meščanskimi pravicami, ki so odločali o mestnih zadevah. Komun je štel 12 članov, ki je med drugim poskrbel tudi za mestno hišo, po nemško imenovano ''Rathaus'', iz česar izhaja "rotovž". Leta 1472 je bilo v mestni vladi že 100 mož. Leta 1504 je Ljubljana dobila pravico voliti [[župan]]a.
Kje naj bi stala prva mestna hiša, niti kdaj so jo zgradili, ni znano. Srednjeveška Ljubljana se je razvila iz treh mestnih predelov: Starega trga, Novega trga in Mesta (okoli stolnice). Verjetno je imel vsak predel najprej svoj komun. Pod Trančo so skozi stoletja imenovali ''Komun'' ali ''Pod komunom'' iz česar lahko sklepamo, da je bilo tam os leta 1360 najprej zbirališče na prostem, ki so ga kasneje delno pokrili v podaljšku mostu z oboki čez cesto. To so kasneje nadgradili ter jo, po selitvi mestne oblasti v novo Mestno hišo, spremenili v mestne zapore. Leta
V srednjem veku so pred mestno hišo stali sramotilna kletka (norčeva hišica, imenovana koterle) in sramotilni steber (pranger), včasih tudi oslovska klop (lesen osel), na katerem so morali jezditi stražniki, ki ob nočnih "rabukah" niso ubogali stražmojstra. Na živem oslu so morale jezditi ženske, ki so varale ali teple može. V sramotilno kletko so zapirali pijance in razduzdance. Med sramotilnimi kaznimi v Ljubljani je bilo tudi potapljanje pekov, ki so goljufali pri peki kruha.
| |||