Sonata: Razlika med redakcijama

 

== Razvoj sonate ==

# ''Allegro'' - v [[sonatna oblika|sonatni obliki]]

# ''Adagio'' - miren stavek, komponiran v trodelni [[pesemska oblika|pesemski obliki]] (ABA), kot [[variacije (glasba)|variacije]] ali [[rondo]] (ABACABA)

# ''Finale'' (allegro) - živahen stavek, pri katerem oblika ni povsem utrjena; velikokrat kor rondo, lahko pa tudi sonatna oblika, tema z variacijami in redkeje [[fuga]].

Pomembno vlogo pri oblikovanju sonate je odigral [[Joseph Haydn]], pogosto imenovan tudi kot oče simfonije in godalnega kvarteta. Haydn se je veliki meri naslanjal na Philippa Emanuela Bacha in trditve o njegovem »izumu« glasbenih oblik so bržkone pretirane. Predvsem je izpopolnil in obdelal glasbene oblike, ki so se zrcalile v delih [[Bach]]ovih sinov in nekaterih italijanskih mojstrov. V svojem obsežnem [[opus]]u je zapustil 104 simfonije, 77 godalnih kvartetov 38 klavirskih triov, 30 godalnih kvartetov, v vseh pa se seveda zrcali forma sonate. V simfoniji, sonati in godalnem kvartetu je obdržal štiristavčnost, sestavne dele sonatne oblike prvega stavka pa je razširil in organsko povezal. Haydnu sta se pridružila še preostala dva velikana klasicizma, [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]] in [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]], ki sta sonatno formo obvladovala v številnih sonatah, simfonijah in drugih delih.

 

Sonata se je z obdobji spreminjala, tako po številu stavkov kot njihovi vsebini. Nenazadnje je 19. in 20. stoletje prineslo tudi enostavčne sonate, pri katerih pa gre le za shemo prvega sonatnega stavka. V nasprotnem primeru gre bolj za svobodo poimenovanja glasbene oblike kakor njen razvoj.

 

* [[sonata da chiesa]]

* [[sonata da camera]]

* [[sonatna oblika]] (tudi ''sonatni stavek'' ali ''sonatni allegro'')

* [[sonatni rondo]]

 

{{Glasbena škrbina}}

[[bar:Sonatn]]

[[be:Саната]]

[[bg:Соната]]

[[bs:Sonata]]