Krajinski park Zgornja Idrijca: Razlika med redakcijama

'''[[Krajinski park]] Zgornja Idrijca''' je [[občina Idrija]] razglasila in ustrezno zavarovala leta [[1992]]. Območje parka zavzema 4230 hektarov, kar 4105 hektarov razgibanega površja pa pokrivajo jelovo bukovi [[gozd]]ovi, po večini bogati in negovani, kjub petstoletnemu izkoriščanju za potrebe rudnika živega srebra. Z gozdom neporaščene so le manjše površine okoli domačij. To geološko in geomorfološko izjemno pestro območje, menjavajo se propustne in nepropustne kamnine, mnogo je tudi področij bogatih s fosili in je življenjski prostor številnih ogroženih [[rastline|rastlinskih]] in [[živali|živalskih]] vrst. Nekateri predeli so zaradi težke dostopnosti povsem naravno ohranjeni (in tudi strožje varovani, bodisi kot [[naravni spomenik]]i, bodisi [[naravni rezervat]]i).

V dolinah Idrijce in Belce ter grapah številnih pritokov uspevajo tri vrste [[jeglič]]ev: endemični [[kranjski jeglič]] (''Primula carniolica'') in reliktna vrsta [[avrikelj]] (''Primula auricula''), ter njun križanec [[idrijski jeglič]] (''Primula venusta''), ki ga najdemo le v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju. Pogosta sta tudi Clusijev svišč (''Gentiana clusii'') in širokolistna lobodika (''Ruscus hypoglossum'').

Območje je življenjski prostor ogroženih živalskih vrst npr. [[divji petelin|divjega petelina]] in [[ruševec|ruševca]]. Tu se občasno ali stalno pojavljata tudi [[Rjavi medved|medved]] in [[ris]]. Pogosta je [[jelenjad]], [[srnjad]] in [[gams]]i, v Idrijci pa živi [[potočna postrv]].