Univerza v Tübingenu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Smihael (pogovor | prispevki)
Smihael (pogovor | prispevki)
Vrstica 46:
Današnje ime je univerza dobila leta 1769, ko je tedanji württemberški vojvoda [[Karl Eugen]] poleg imena ustanovitelja v naziv univerze dodal še svoje ime. <ref>[http://www.uni-tuebingen.de/uni/qvr/02/02v04.html Geschichte der Universität Tübingen]</ref> Pred tem se je leta 1767 razglasil za t.i. večnega rektorja (''rector perpetuus'') in tako prevzel vodenje univerze do svoje smrti leta 1793. Kljub temu pa je z ustanovitvijo ''Višje Karlove šole'' v [[Stuttgart]]u povzročil eno največjih groženj obstoju univerze.
 
Univerza v Tübingenu ima bogato zgodovino inovativnega mišljenja, še posebej v teologiji po kateri je univerza znana še danes. Za to je zaslužen predvsem [[Philipp Melanchthon]] (1497-1560), ena glavnih osebnosti nemške [[reformacija|reformacije]] in pobudnikov izoblikovanja nemškega šolskega sistema. Med uglednimi študenti in profesorji tako najdemo [[JohanesJohannes Kepler|Keplerja]], več nemških predsednikov ter nekdanjega papeža [[Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]]. Oznaka ''tübingenški trije'' se nanaša na pomembnega nemškega pesnika [[Friedrich Hölderlin|Hörderlina]], ter vplivna filozofa [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] ter [[Friedrich Schelling|Schellinga]], ki so v študentskih letih sostanovali v Tübingenu.
 
Leta 1805 je bila v Alte Burse, leta 1478 zgrajeni in najstarejši univerzitetni stavbi, ki je še danes v uporabi, urejena prva univerzitetna klinika. Poleg štirih fakultet ustanoviteljic sta bila leta 1817 ustanovljeni še Katoliška teološka in Ekonomska fakulteta. Leta 1863 je univerza pridobila še prvo samostojno naravoslovno fakulteto v Nemčiji, na kateri je leta 1868 [[Friedrich Miescher]] kot prvi odkril [[DNK]]. S tem je poleg naukov poeta [[Ludwig Uhland|Uhlanda]] ter protestantskega teologa [[Ferdinand Christian Baur|Baura]], katerih prepričanja so postala znana kot »tübingenška šola«, ki je začela z zgodovinsko analizo svetopisemskih besedil, pristopom danes znanim kot zgodovinski kriticizem<!-- higher criticism; Historisch-kritische Methode --> univerza dosegla višek svojega vpliva in prepoznavnosti.