Univerza v Tübingenu: Razlika med redakcijama

|staff = cacca. 10.000 (skupaj z bolniščničnimbolnišničnim osebjem); od tega ca.približno 450 profesorjev

[[Slika:Uni_T%C3%BCbingen_Kupferbau.jpg|thumb|PredavalničnoStavba središčes predavalnicami ''Kupferbau''(dobesedno ''Bakrena stavba'']]

[[Slika:Tübingen Uni.jpg|thumb|Kompleks naravoslovnih univerzfakultet ''Auf der Morgenstelle'']]

'''Univerza v [[Tübingen]]u''' ([[nemščina|nemško]]: ''Eberhard Karls Universität Tübingen'') šteje med najstarejše in najbolj priznane evropske [[univerza|univerze]]. Ustanovljena je bila leta 1477 po odloku grofa [[Eberhard I. (Württemberg)|Eberharda]]. Danes je razdeljnenarazdeljena na 7 [[fakulteta|fakultet]] [[naravoslovje|naravoslovnih]] in [[humanistika|humanističnih znanosti]] s približno 30 različnimi področji študija. V zimskem semestru 2012/13 je vpisanih približno 27.000 [[študent]]ov, ki predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva in tako narekujejo tempo življenja v tem od [[Stuttgart]]a približno 40 km južno oddaljenem mestu. Univerza je del ''Nemške visokošolske ekselenčne iniciative'' in s tem spada med t.i. elitne univerze.

Ključno vlogo pri ustavovitviustanovitvi je imela [[Mechthild von der Pfalz]], mati vojvode Eberharda I. in nadvojvodinja Avstrije. Mechthild, ki je od leta 1463 prebivala v bližnjem [[Rottenburg na Neckarju|Rottenburgu]] je spodbudila selitev redovnikov iz [[Sindelfingen|Sindelfingna]] v Tübingen, tedaj največje in najvplivnejše mesto v južnem delu Würtemberga. Papež [[Sikst IV.]] je z odobritvijo selitve leta 1476 dal podalgopodlago za ambicioznejše načrte. Mechthild, ki je že pripomogla pri ustanavljanju [[Univerza v Freiburgu|freiburške univerze]], je za projekt ustanovitve univerze v Tübingenu angažirala lastnega sina. Pomembno vlogo pri ustanavljanju je imel tudi Eberhardov zaupnik [[Johannes Nauclerus]], ki je bil prvi rektor in kasneje dolgoletni kancler univerze. Tedanji Eberhardov slogan "Attempto!" (latinsko za ''upati/drzniti si'') je še dandanes moto univerze.

Po uradni razglasitvi ustanovitve 11. marca 1477, sta bila v zelo kratkem času v bližini [[Neckar]]ja zgrajeni dve [[Fachwerkgebäude|skeletni poslopji]] (današnja Münzgasse 22–26), tako da so se lahko prva predavanja začela že oktobra istega leta. NadaljnaNadaljnja gradnja univerze se je v sledečih letih hitro nadaljevala in že leta 1482 so bile dokončane vse potrebne univerzitetne stavbe, zato selitev univerze v Stuttgart v luči ponovne združitve Württemberga (glej [[Münsinška pogodba]]) s katero je ta postal nova prestolnica ter Eberhardova rezidenca ni bila več aktualna.

Današnje ime je univerza dobila leta 1769, ko je tedanji württemberški vojvoda [[Karl Eugen]] poleg imena ustanovitelja v navivnaziv univerze dodal še svoje ime. <ref>[http://www.uni-tuebingen.de/uni/qvr/02/02v04.html Geschichte der Universität Tübingen]</ref> Pred tem se je leta 1767 razglasil za t.i. večnega rektorja (''rector perpetuus'') in tako prevzel vodenje univerze do svoje smertismrti leta 1793. Kljub temu pa je z ustanovitvijo ''Višje Karlove šole'' v [[Stuttgart]]u povzročil eno največjih groženj obstoju univerze.

Poleg štirih fakultet ustanoviteljic sta bila leta 1817 ustanovljeni še KatolišlaKatoliška teološka ter Ekonomska fakulteta. Leta 1863 je univerza pridobila prvo samostojno naravoslovno fakulteto v Nemčiji.

Univerza je med drugim imela veliko vlogo v prizadevanjih za "znanstevnoznanstveno" legitimirajo politike Tretjega rajha. Še pred zmago [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistov]] na splošnih volitvah marca 1933 skoraj ni bilo več judovskih učiteljev ali študentov. Kasnejši Nobelov nagrajenec za fiziko [[Hans Bethe]] je bil odpuščen aprila 1933, matematik [[Erich Kamke]] pa predčasno upokojen v letu 1937, verjetno v obeh primerih zaradi nearijskega porekla njunih soprog.<ref>''[http://www.uni-tuebingen.de/fileadmin/Uni_Tuebingen/Allgemein/Dokumente/2006/06-01-19AkUniimNS.pdf Juden an der Universität Tübingen im Nationalsozialismus] (PDF; 132&nbsp;kB)'', Bericht des Arbeitskreises „Universität Tübingen im Nationalsozialismus“, 19. Januar 2006</ref> Na kliniki so sterilizirali najmanj 1158 ljudi.<ref>''[http://idw-online.de/pages/de/news270590 Forschungsergebnisse zu "Zwangssterilisation an der Universität Tübingen"]'', Pressemitteilung/idw, 14. Juli 2008</ref>

*[[Eduard Buchner]] (NobrlovNobelov nagrajenec za kemijo 1907)

*[[Karl Ferdinand Braun]] (NobrlovNobelov nagrajenec za fiziko 1909)

*[[Adolf Butenandt]] (NobrlovNobelov nagrajenec za kemijo 1939)

*[[Albert Schweitzer]] (NobrlovNobelov nagrajenec za mir 1952)