Redakcija: 12:46, 28. oktober 2011 uredi Sporti (pogovor \| prispevki) Administratorji 182.498 urejanj m slika ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:06, 27. februar 2013 uredi razveljavi 94.140.72.156 (pogovor) →‎Življenje in delo Novejše urejanje →
Vrstica 5: Slikarstvo je študiral v [[Firence\|Firencah]] in [[Rim]]u. Med leti 1924-1927 je bil scenograf Ljudskega gledališča v [[Gorica\|Gorici]]; 1927-1937 je živel v [[Beograd]]u. Med vojno je bil do kapitulacije [[Italija\|Italije]] v različnih zaporih, nato se je pridružil [[Prekomorske brigade NOVJ\|prekomorskim brigadam]] po koncu vojne pa je v Ljubljani živel bohemsko življenje. Sprva je slikal v [[impresionizem\|impresionističnem]] duhu [[Rihard Jakopič\|Riharda Jakopiča]]. Šolanje v Italiji in potovanja sta v njem stopnjevala navdušenje za [[futurizem]] in [[ekspresionizem]], blizu pa so mu bili tudi drznejši [[Konstruktivizem\|~~konstruktovisti~~konstruktivisti]]. Pozneje je vnašal v svoje slikarstvo [[kubizem\|kubistične stilizacije]]. Po letu 1931 se je posvečal predvsem [[risba\|risbi]] z rdečo kredo in rdečim svinčnikom, načenjal socialne teme in razvijal samosvoj slog; ukvarjal se je tudi s scenografijo in karikaturo in [[časopis]]no ilustracijo.<ref>''Veliki splošni leksikon'' (2006). Knjiga 3. Ljubljana:DZS.</ref> Njegovi najznačilnejši motivi so delavec, rudar, »hlapec Jernej«, [[Maksim Gorki\|Gorki]], [[Lenin]] in drugi. Med pomembnejša dela sodijo futuristični ''Avtoportret'' (1926), ''Portret arhitekta'' (1926), ''Ljudje na sprehodu'' (1931), ''V jetnišnici'' (1931). Posmrtni razstavi sta mu priredili 1972 [[Mestna galerija Ljubljana]] in 1981 [[Goriški muzej]] v [[Nova Gorica\|Novi Gorici]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>

Ivan Čargo: Razlika med redakcijama