Bitinija in Pont (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tretja mitridatska vojna, rimske državljanske vojne |
Obrobna država, principat |
||
Vrstica 76:
Drugi triumvirat se je leta 33 pr. n. št. ugasnil in z njim Antonijeva zakonska pravica po vladanju v vzhodnem delu republike. Po razpadu tiumvirata se je bitka za prevlado med Markom Antonijem in [[Oktavijan]]om zaostrila. Ko je Oktavijan dosegel podporo zahoda, se je Mark Antonij obrnil proti Egiptu in kraljici Kleopatri in po Oktavijanovi vojni napovedi Egiptu ob podpori vzhodnih provinc odšel na pomoč Egiptu. V [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. je doživel poraz, po katerem je Oktavijan postal nesporen vladar rimskega sveta. Leta 27. pr. n. št. so ga v rimskem senatu razglasili za Avgusta – prvega rimskega cesarja.
====Obrobna država====
Leta 39 pr. n. št. je Mark Antonij kapadoškemu kralju Arijaratu X. odvzel Malo Armenijo in jo priključil k Pontu, v katerem je vladal sin Farnaka II. Pontskega Darej Pontski. Pontu je priključil tudi rimsko vazalno kraljestvo Kilikijo. Darej je vladal do svoje dmrti leta 37 pr. n. št., potem pa je Antonij za vazalnega kralja Kilikije imenoval Polemona I. Pontskega, za vazalnega kralja Male Armenije pa Arsaka Pontskega. Po Arsakovi nenadno smrti leta 36 pr. n. št. ja Mark Antonij za kralja Ponta imenoval Polemona I.. Leta 16 pr. n. št. se je Polemon I. na zahtevo Marka Vispanija Agripa in z odobritvijo cesarja Avgusta poročil z bosporsko kraljico Dinamijo in zavladal tudi v Bosporskem kraljestvu. Po priključitvi Kolhide k rimskem cesarstvu je v njegovem imenu vladal tudi v Kolhidi.
Polemona je po njegovi smrti leta 8 pr. n. št. v Bosporskem kraljestvu nasledil njegov pastorek Tiberij Julij Aspurg, v Pontu, Kilikiji in Kolhidi pa Polemonova druga žena Fitodorida Pontska. Fitodorida se je leta 8 pr. n. št. poročila rimskim vazalnim kraljem Kapadokije in v svoji družini združila več rimskih vazalnih kraljestev na vzhodu. Po Arhelajevi smrti leta 14 n. št. in kasnejši pretvorbi Kapadokije v provinco pod neposredno rimsko oblastjo leta 18 n. št., je Fitodorida izgubila naslov kapadoške kraljice. Po smrti leta 38 jo je nasledil njen pastorek Polemon II. Pontski. Polemon je kot rimski vazalni kralj vladal v Pontu in Kilikiji, dokler ga ni cesar Neron leta 62 odstavil. Kilikija je postala polnopravna rimska provinca, medtem ko je bil Pont priključen k rimski provinci Kapadokiji.
====Principat====
[[Slika:RomanEmpire 117.svg|thumb|300px|Rimsko cesarstvo leta 117]]
Med [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovimi]] ustavnimi reformami, ki so Rimsko republiko pretvorile v cesarstvo, so bile vse rimske province razdeljene na cesarske in senatske province. Med cesarske province so spadale vse obmejne province, v katerih je morala biti zaradi obrambe cesarstva stalno prisotna rimska vojska. V teh provincah je kot vrhovni poveljnik rimske vojske guvernerje lahko imenoval samo cesar. Med senatske province so spadale notranje province, predvsem ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], v katerih ni bilo večjih vojaških enot. Imenovanje guvernerjev v teh provincah je Avgust prepustil rimskem senatu. Provinca Bitinija in Pont ni bila obmejna provinca in ni imela večjih vojaških enot, zato je bila uvrščena med senatske province. Razlike med cesarskimi in senatskimi provincami so se kljub uradnim določilom hitro zabrisale, tako da je že konec 1. stoletja n. št. guvernerje vseh provinc imenoval cesar.
V letih 110-113 je bil guverner Bitinije in Ponta Rimski pisec [[Plinij mlajši]]. Glavni vir podatkov o rimski upravi v tej provinci so prav njegove ''Epistulae'' (''Pisma'')<ref>Plinij mlajši, ''Pisma'', Obzorja, Maribor, 1962 {{COBISS|ID=2912513}}</ref> cesarju [[Trajan]]u (vladal 98-117).
==Sklic==
{{opombe|1}}
[[Kategorija:Rimske province]]
| |||