Mila Kačič: Razlika med redakcijama

Z igranjem je začela na amaterskih odrih pri šestnajstih letih, leto pozneje je bila sprejeta v radijsko igralsko družino. Po končanem študiju je leta 1941 postala članica opernega zbora v ljubljanski Operi, kjer je do osvoboditve (1945) v štirih sezonah sodelovala pri 42 uprizoritvah. Od 1945 do upokojitve 1970 je bila članica Drame SNG v Ljubljani, kjer je dala življenje več kot sto dvajsetim likom. Kot igralka je veljala za komedijantko in le dvakrat naj bi dobila vlogo, ki si jo je zares želela – ''Dorina'' v [[Tartuffe|Tartuffu]] in ''Eva'' v [[Miroslav Krleža|Vučjaku]]. Nepozabna je bila kot ''Štacunarka'' in ''Županja'' v [[Ivan Cankar|Pohujšanju v dolini Šentflorjanski]], ''Tona'' v [[Fran Saleški Finžgar|Razvalini življenja]], ''Akulina'' v [[Tolstoj|Moči teme]], ''Poglavarjeva žena'' v [[Gogolj|Revizorju]], ''Dojka'' v [[Romeo in Julija|Romeu in Juliji]], itd. Svojstven pečat je Kačičeva dala tudi slovenskemu filmu in televiziji. Njena prva filmska vloga je bila ''Poštarica'' v [[Vesna (film)|Vesni]], nastopila je tudi v: [[František Čap|Naš avto]], [[Ne čakaj na maj|Ne čakaj na maj]], [[France Štiglic|Svet na Kajžarju]], [[Butnstena|Butnstena]] itn. Za vlogo v [[Jože Bevc|To so gadje]] je leta 1978 dobila zlato areno na filmskem festivalu v Pulju, za vlogo ''Matere'' v filmu [[Boris Cavazza|Kormoran]] pa so ji leta 1986 na Tednu domačega filma v Celju podelili priznanje igralka leta. Leta 1994 ji je [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenje dramskih umetnikov Slovenije]] podelilo priznanje za življenjsko delo. O tem, kako vsestransko priljubljena je bila tudi zunaj gledaliških krogov, pa pričata naziv [[Slovenka leta|Slovenka leta]],<ref>[http://www.slovenkaleta.si/Arhiv/Slovenka-leta-1994/Mila-Kacic.html Slovenkaleta.si - Mila Kačič]</ref> ki so ji ga leta [[1994]] podelili bralci revije Jana, in listina o imenovanju za [[Častni meščani Ljubljane|častno meščanko Ljubljane]] iz leta 1998.