|
V središču Tržiča je ohranjeno t.i. »firbc okno«, okno, ki je postavljeno izven fasadne linije in iz katerega je mogoče gledati vzdolž ceste vzporedno s hišo, ne da bi ga bilo treba odpreti.
== Znamenitosti==
==Mestne arhitekturne znamenitosti==
===Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja===
[[cerkev (zgradba)|Cerkev]] stoji ob tržiškem [[pokopališče|pokopališču]] nad starim mestnim jedrom. [[Ladja (arhitektura)|Enoladijska]] cerkev z dvema kapelama in [[kupola|kupolo]] je bila leta 1808 zasnovana na temeljih [[gotika|gotske]] cerkve iz 16. stoletja. Kupolo in stene krasijo [[Layer]]jeve [[freska|freske]], [[oltar]] pa dvoje Layerjevih platen iz leta 1815. Dvorano poudarjajo [[vitraža|vitražna]] okna. V stranskem oltarju kaže Layerjeva podoba [[Sveti Florjan|Svetega Florijana]] prizor požara leta 1811 v Tržiču. Na zahodni steni je zgrajen [[kor]], na katerem so Jankotove orgle iz leta 1934.
* [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Tržič|cerkev Marijinega oznanjenja]], župnijska cerkev
===Mallyjeva hiša===
* [[Cerkev svetega Jožefa, Tržič|cerkev svetega Jožefa]]
Mallyjeva hiša stoji na začetku glavne ulice v starem mestnem jedru, na Trgu svobode 5. Spada v skupino meščanskih-plemiških [[dvorec|dvorcev]], [[renesansa|renesančni]] [[portal]] z letnico 1618 pa kaže bogato poznogotsko in renesančno obdobje mesta. Ohranjen je grebenast svod iz 17. stoleta v pritličju in nadstropju. Značilna so [[kov]]ana vrata (varnost pred požari), odprto ostrešje (sušilne odprtine za sušenje kož) in klasicistična [[fasada]] iz začetka 16. stoletja, razčlenjena s [[pilaster|pilastri]].
* [[Germovka]] - nekdanja fužina
===Cerkev svetega Jožefa===
===* [[Grad Neuhaus]] ===▼Cerkev stoji na griču nad mestom, od koder se odpira pogled na staro mestno jedro Tržiča. Enoladijska [[barok|zgodnjebaročna]] cerkev iz leta [[1704]] je imela [[Matevž Langus|Langusove]] slike in Layerjevo stropno fresko. Leta 1959 je cerkev pogorela z vso opremo in bila kasneje obnovljena. Zanimiva je predvsem zaradi renesančnega stropa iz leta 1689, ki so ga vanjo prenesli iz [[cerkev sv. Jurija, Tržič|cerkve sv. Jurija]].
===* [[Holzapflova hiša ===]]▼
===* [[Kurnikova hiša]] ===▼===Zgornja kajža===
* [[Mallyjeva hiša|Mallyjeva hiša]]
Zgornja [[kajža]], v kateri ima svoje prostore tudi [[Tržiški muzej]], se nahaja v starem mestnem jedru Tržiča. Arhitekturno je primer bogatega dvorca iz obdobja klasicizma, njena zunanjost pa spominja na značilen način gradnje v mestu po hudem požaru leta 1811 - razčlenjena fasada s kovanimi polkni, na strehi so sušilne odprtine, kjer so sušili [[lan]]. V prvem nadstropju je bivalni del, v drugem reprezentančni, v katerem izstopa ornamentno in figuralno poslikan meščanski [[salon]] iz sredine 19. stoletja.
* [[Zgornja kajža, Tržič|Zgornja kajža]]
▲===[[Kurnikova hiša]]===
Kurnikova hiša je rojstna hiša tržiškega pesnika [[Vojteh Kurnik|Vojteha Kurnika]] in stoji na drugi strani zgornjega mostu čez Tržiško Bistrico. Stavba predstavlja meščansko obrtno arhitekturo iz 18. stoleta. Sedanjo podobo je stavba dobila po požaru leta 1811. Prvo nadstropje krasi dolg lesen balkon, imenovan »gang«. Stavba je ena redkih, ki je še krita z lesenimi strešniki - »šinklni« oz. s [[skodle|skodlo]]. Na strehi so opazne sušilne odprtine, ki so bile namenjene sušenju nogavic. Vrata in okna, obzidana s kamnitimi okviri iz zelenega peraškega kamna, so majhna, prav tako oboki v notranjosti. Na ta način so nekaj malega prihranili pri energiji. V notranjosti hiše je črna kuhinja, kamra, majhna izba - »štibelc«, kjer je urejena spominska soba in dnevni prostor imenovan »hiša«.
Nahaja se na vzpetini nad mestnim jedrom. Prvič je bil omenjen leta 1320 in je najverjetneje nastal z novo naselbino. Predstavljal je sedež oblasti nad zgornjim delom Tržiča. Grad je večkrat zamenjal lastnike. V času Friderika III. so grad podedovali [[grofje Paradeiserji]], ki so dve stoletji gospodovali nad svojim delom Tržiča, ki jim je pripadal z vsemi pravicami, ljudmi, posestvi in sodno oblastjo. Požar leta 1811 ni prizanesel niti gradu. Grof Radetzky je dal postaviti nov grad nekoliko nižje od prvotnega. Danes ima na gradu svoje prostore tržiški [[vgojno varstveni zavod]].
Devova hiša se nahaja na glavni ulici v starem mestnem jedru na Trgu svobode 25. To je rojstna hiša Antona Feliksa Deva - redovno ime [[Janez Damascen Dev]] (1732-1786). Leta [[1779]] je izdal prvi [[almanah]] slovenskih pesmi ''Pisanice'', kar pomeni, da je bil poleg urednika in izdajatelja tudi začetnik slovenskega posvetnega pesništva. Napisal je tudi prvi slovenski [[libreto]], besedilo za opero [[Belin]].
Holzapflova hiša se nahaja na glavni ulici v starem mestnem jedru na Trgu svobode 28. [[Ignacij Holzapfel]] je bil ustanovitelj in mecen gluhonemnice v Ljubljani, poznan tudi iz [[France Prešeren|Prešernovih]] [[epigram]]ov in sodelavec ''[[Krajnska čbelica|Kranjske čbelice]]''.
===Fužina Germovka===
Germovka je stara [[fužina]], ki je nehala obratovati leta 1948 in je vse do danes ohranila svojo staro podobo. Nahaja se v nekdanjem fužinarsko obrtniškem delu mesta. Ohranjen je del vodnih naprav, ki so jih uporabljali pri izdelavi »črnjave« (lopate, vile in podobno kmečko orodje).
==Muzeji==
| 