Stasi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JakobZ (pogovor | prispevki)
+ Zersetzung
JakobZ (pogovor | prispevki)
Vrstica 86:
Velika prednost takega nadlegovanja je bila v tem, da ga je zaradi njene subtilne narave bilo možno zanikati. To je bilo pomembno tudi zaradi poskusa vzhodnonemških oblasti, da izboljšajo svojo podobo na mednarodnem prizorišču v 70. in 80. letih.
 
Tehniko ''Zersetzung'' so sprejele tudi druge vzhodnoevropske varnostne službe, zlasti ruska FSB<ref>{{Cite book|last=Harding|first=Luke|title=Mafia State|location=London|publisher=Guardian Books|year=2011|pages=282-8|isbn=(HB) 978-0852-65247-3}}</ref>.
 
=== Mednarodne operacije ===
* pomoč pri vzpostavitvi tajne policije etiopskega diktatorja [[Mengistu Hajle Marjam|Mengistuja Haile Mariama]]<ref>[http://www.economist.com/node/9867981 A brave woman seeks justice and historical recognition for past wrongs]. 27 September 2007. ''The Economist''.</ref><ref name="Mellon"/>,
* pomoč pri usposabljanju ljudi v času [[Fidel Castro|Castrovega]] režima na Kubi. Stasijevi inštruktorji so delali na Kubi, obenem so se kubanski komunisti usposabljali v Vzhodni Nemčiji<ref>Seduced by secrets: inside the Stasi's spy-tech world. Kristie Macrakis. P. 166–171.</ref> Vodja Stasija [[Markus Wolf]] pri tem opisuje, kako je nastavil kibanski sistem po vzorcuvzhodnonemškega.<ref>The culture of conflict in modern Cuba. Nicholas A. Robins. P. 45.</ref>.
* pomoč Stasijevih strokovnjakov pri gradnji sistema tajne policije v Angoli, Mozambiku in Južnem Jemnu<ref name="Mellon">[http://cv.jmellon.com/mfs.pdf THE FOREIGN INTELLIGENCE-GATHERING OF THE MfS’ HAUPTVERWALTUNG AUFKLÄRUNG]. Jérôme Mellon. 16 October 2001.</ref>,
* pomoč pri vzpostavitvi tajne policije ugandskega diktatorja [[Idi Amin Dada|Idi Amina]]<ref name="Mellon"/><ref name=gdr1>Gareth M. Winrow: The foreign policy of the GDR in Africa, p. 141</ref>,
* organiziranje, usposabljanje in indoktrinacija sirskih varnostnih služb<ref>Rafiq Hariri and the fate of Lebanon (2009). Marwān Iskandar. P. 201.</ref>,
* pomoč pri izgradnji tajne policije ganskega voditelja [[Kwame Nkrumah|Nkrumaha]]. Ob padcu njegovega režima so v Gani aretirali Stasijeveg častnika Jurgena Rogallo<ref name="Mellon"/><ref>Stasi: the untold story of the East German secret police (1999). John O. Koehler.</ref>.
* pošiljanje spečih agentov na Zahod; na primer [[Günter Guillaume]], postal je eden glavnih pomočnikov zahodnonemškemu socialdemokratskenu kanclerju [[Willy Brandt|Willyju Brandtu]], poročal je tako o njegovi politiki kot privatnem življenju<ref>{{cite news |title=Gunter Guillaume, 68, Is Dead; Spy Caused Willy Brandt's Fall |author=Craig R. Whitney |work=The New York Times |date=12 April 1995 |url=http://www.nytimes.com/1995/04/12/obituaries/gunter-guillaume-68-is-dead-spy-caused-willy-brandt-s-fall.html |accessdate=20 May 2009}}</ref>.
* [[Martin Schlaff]] - glede na preiskave v nemškem parlamentu, je avstrijski miljonar s Stasijevim kodnim imenom “Landgraf” in registracijsko številko "3886-86" služil denar z dobavo dobrin pod embargom Vzhodni Nemčiji<ref name="Martin Schlaff"/>.
* [[Sokratis Kokkalis]] - Stasijevi dokumenti namigujejo na to, da je grški poslovnež bil njihov agent, katerega operacije so vsebovale pošiljanje zahodnih skrivnih tehnologij Vzhodni Nemčiji, prav tako podkupovanje grških uradnikov, da so kupovali zastarelo vzhodnonemško telekomunikacijsko opremo<ref>[http://www.independent.co.uk/news/world/europe/olympiakos-soccer-chief-was-spy-for-stasi-661893.html Olympiakos soccer chief was 'spy for Stasi']. The Independent. 24 February 2002.</ref>.
* sodelovanje s [[Frakcija rdeče armade|Frakcijo rdeče armade]], prvotno skupino Baader-Meinhof, levičarsko teroristično organizacijo, ki je delovala predvsem v Zahodni Nemčiji,
* odredba o antisemitski kampanji - mazanjem židovskih pokopališč in drugih mest s svastiko in drugimi nacističnimi simboli v Zahodni Nemčiji<ref name="paulbogdanor.com">[http://www.paulbogdanor.com/left/eastgermany/nazis1.html E. Germany Ran Antisemitic Campaign in West in ’60s]. Washington Post, 28 February 1993.</ref>,
* sodelovanje pri kampanji pri ustvarjanju obsežnega gradiva in propagande proti Izraelu<ref name="paulbogdanor.com"/>,
* pošiljanje večje vsote denarja neonacističnim skupinam na Zahodu, z namenom diskreditiranja Zahoda<ref>Neo-Nazism: a threat to Europe? Jillian Becker, Institute for European Defence & Strategic Studies. P. 16.</ref>,
* umor [[Benno Ohnesorg|Benna Ohnesorga]], nemškega univerzitetnega študenta, ki so ga izvedli Stasijevi agenti med demonstracijami v Zahodnem Berlinu leta 1967, je vzburkal celotno gibanje levičarskih protestov in nasilja<ref>[http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,627342,00.html The Truth about the Gunshot that Changed Germany]. Spiegel Online. 28 May 2009.</ref><ref>[http://www.economist.com/node/13745822?story_id=E1_TPSQVRNN The gunshot that hoaxed a generation]. The Economist. 28 May 2009.</ref>,
* [[operacija INFEKTION]] (slovensko okužba) - pomoč KGB-ju pri širjenju dezinformacij o Aidsu, bolezni, ki naj bi jo ustvarili v ZDA; Miljoni ljudi po svetu še danes verjamejo v te trditve<ref name="John. O. Koehler">Koehler, John O. (1999) ''Stasi: The Untold Story of the East German Secret Police'' ISBN 0-8133-3409-8.</ref><ref name="infektion">[https://www.cia.gov/library/center-for-the-study-of-intelligence/csi-publications/csi-studies/studies/vol53no4/soviet-bloc-intelligence-and-its-aids.html Operation INFEKTION - Soviet Bloc Intelligence and Its AIDS Disinformation Campaign]. Thomas Boghardt. 2009.</ref>.
* [[razlitje kemikalij v Sandozu]] - domnevno naročilo KGB-ja Stasiju, da sabotira kemično tovarno kot odvrnitev pozornosti od [[Černobilska nesreča|Černobliske nesreče]], ki se je zgodila šest mesecev preje v Ukrajini<ref>KGB ordered Swiss explosion to distract attention from Chernobyl. United Press International. 27 November 2000.</ref><ref name="sandozirishtimes">[http://www.irishtimes.com/newspaper/world/2000/1123/00112300085.html Stasi accused of Swiss disaster]. The Irish Times. 23 November 2000.</ref><ref>Sehnsucht Natur: Ökologisierung des Denkens (2009). Johannes Straubinger.</ref>.
* Raziskovalci so našli dokaz o odelku smrti, ki je izvrševal številne atentate po naročilu vzhodnonemške vlade v letih od 1976 do 1987. Poskusi za pregon članov oddelka so propadli<ref>{{Cite news|first=Thomas |last=Hall |title=Svensk tv-reporter mördades av DDR |url=http://www.dn.se/DNet/jsp/polopoly.jsp?d=147&a=185847 |publisher=[[Dagens Nyheter]] |date=25 September 2003 |accessdate=20 January 2008 |language=Swedish}}</ref><ref>{{Cite news|first=Leif |last=Svensson |title=Misstänkt mördare från DDR gripen |url=http://www.dn.se/DNet/jsp/polopoly.jsp?d=147&a=186255 |publisher=[[Dagens Nyheter]]/[[Tidningarnas Telegrambyrå]] |date=26 September 2003 |accessdate=20 January 2008 |language=Swedish}}</ref><ref>{{Cite news|title=Misstänkte DDR-mördaren släppt |url=http://www.dn.se/DNet/jsp/polopoly.jsp?d=148&a=215428 |publisher=[[Dagens Nyheter]]/[[Tidningarnas Telegrambyrå]] |date=17 December 2003 |accessdate=20 January 2008 |language=Swedish}}</ref>.
* poskus umora Wolfganga Welscha, kritika vzhodnonemškega režima. Sodelavec Stasija Peter Haack; njegovo kodno ime je bilo Alfons; se je spoprijateljil z Welschem in ga zatem oskrboval s hamburgerji, zastrupljenimi s talijem. Trajalo je tedne, predno so zdravniki ugotovili razlog Welsheve nenadne izgube las<ref>Seduced by secrets: inside the Stasi's spy-tech world. Kristie Macrakis. P. 176.</ref>.
* Dokumenti v arhivih Stasija trdijo, da je KGB ukazal bolgarskim agentom, da umorijo [[poskus atentata na papeža Janeza Pavla II.|papeža Janeza Pavla II.]], Stasi je bil pri tem naprošen za zabris sledi<ref>{{cite web|url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1538173,00.html |title=Stasi Files Implicate KGB in Pope Shooting |publisher=Deutche Welle}}</ref>.
* Leta 1975 je Stasi prisluškoval pogovoru med vodjema zahodnonemške krščanskodemokratske zveze [[Helmut Kohl|Helmutom Kohlom]] in [[Kurt Biedenkopf|Kurtom Biedenkopfom]]. Kasneje je ta pogovor pricurljal na časopis ''Stern'' kot prepis zapisan s strani ameriške obveščevalne službe. Stern je ob tem trdil, da so jim Američani prisluškovali, pri čemer je zahodnonemška javnost v to zgodbo tudi verjela<ref>Stasi: shield and sword of the party (2008). John C. Schmeidel. P. 138.</ref>.
 
== Viri ==