Bitinija in Pont (rimska provinca): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{v delu}} {{Infopolje Bivša država |native_name = Provinca Bitinija in Pont |conventional_long_name = {{aut|Provincia Bithynia et Pontus}} |common_name = Bitinija in Pon... |
Tretja mitridatska vojna, rimske državljanske vojne |
||
Vrstica 57:
====Tretja mitridatska vojna====
[[Slika:Roman East 50-en.svg|thumb|300px|right|Srednja Mala Azija in Kavkaz okoli leta 50 pr. n. št.; meje se približno ujemajo z mejami okoli leta 64 pr. n. št. po tretji mitridatski vojni]]
{{glavni|Tretja mitridatska vojna}}
Zaradi notranjih političnih sporov med Lucijem Kornelijem Sulo, Gajem Marijem in Lucijem Kornelijem Cinom Rimska republika ni mogla dokončno poraziti pontskega kralja Mitridata VI.. Leta 74 pr. n. št. je kralj Nikomed IV. Bitinijski umrl in svoje kraljestvo v upanju, da ga bo zavaroval pred pontsko agresijo, prepustil Rimljanom. Rimski senat je takoj sklenil, da bo Bitinijo priključil k Rimski republiki kot provinco pod neposredno rimsko upravo.
Nikomedova smrt je porušila ravnovesje sil v Mali Aziji in omogočila Mitridatu VI., da napade in osvoji njegovo kraljestvo, kar je sprožilo [[tretja mitridatska vojna|tretjo mitridatsko vojno]]. Rimljani so v Malo Azijo konzula [[Lucij Licinij Lukul|Lucija Licinija Lukula]], ki je pregnal Mitridata in njegovega armenskega zaveznika z rimskih posesti. Leta 71 pr. n. št. je ponovno vzpostavil rimsko prevlado v Mali Aziji in podjarmil Pontsko kraljestvo, Mitridat VI. pa je pobegnil k svojim zaveznikom v Armenijo. Lukul je leta 69 pr. n. št. napadel še Armenijo, vendar je kljub začetnim uspehom ni uspel osvojiti. Rimski senat ga je odpoklical in na njegov položaj imenoval [[Pompej|Gneja Pompeja Velikega]], ki je leta 65 pr. n. št. v armenskem delu [[Kavkaz]]a prepričljivo porazil Mitridata VI..
Pompej je po vrnitvi v Malo Azijo leta 64 pr. n. št. Bitinijo, zahodno polovico Ponta in grška mesta na črnomorski obali uradno priključil k Rimski republiki kot provinco pod neposredno rimsko upravo. Vzhodno polovico Pontskega kraljestva (Mala Armenija) je kot nagrado za zvestobo priključil h Galatskemu kraljestvu, v katerem je vladal Rimu zvest vazalni kralj Dejotar Galatski.
===Rimska provinca===
====Rimske državljanske vojne====
Bitinija in Pont sta postala pomembna igralca v rimskih državljanskih vojnah. Ko je [[Julij Cezar]] leta 49 pr. n. št. prestopil [[Rubikon]] in sprožil državljanjsko vojno, je mnogo rimskih senatorjev pod Pompejevim vodstvom pobegnilo na vzhod. Galatski kralj Dejotar je stopil na stran svojega starega pokrovitelja Pompeja, zato mu je po Pompejevem porazu v bitki pri Farzulu in njegovi smrti leta 48 pr. n. št. grozila smrtna kazen, pred katero ga je rešilo poroštvo rimskega govornika [[Cicero|Marka Tulija Cicera]]. Cezar je med svojim pohodom v [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]] za svojega namestnika v Mali Aziji imenoval Gneja Domicija Kalvina.
Med Cezarjevim vojskovanjem v Egiptu je rimski vazalni kralj Bosporskega kraljestva in najmlajši sin Mitridata VI. Farnak II. izkoristil priložnost in zasedel Kolhido in Malo Armenijo. Vladarja Kapadokije in Galatije, Arijobarzan III. in Dejotar, sta poklicala na pomoč Kalvina in rimska vojska je kmalu zatem napadla Farnaka. V bitki pri Nikopolu v vzhodni Mali Aziji leta 48 pr. n. št. je Farnak težko porazil rimsko vojsko in osvojil večino Kapadokije, Ponta in Bitinije.
Po porazu ptolemejske vojske v bitki ob Nilu je Cezar leta 47 pr. n. št. zapustil Egipt, da bi se po pohodu skozi Sirijo, Kilikijo in Kapadokijo soočil s Farnakom II.. Ko je Farnak izvedel, da prihaja s svojo vojsko veteranov, mu je poslal delegacijo, da bi se pogajala o miru. Cezar je pogajanja zavrnil in se s Farnakom spopadel v bitki pri Zeli, v kateri ga je popolnoma porazil in ponovno vzpostavil rimsko oblast v Mali Aziji. Farnaka je po vrnitvi v Bosporsko kraljestvo ubil njegov zet Asander in za nagrado dobil od Cezarja imenovanje za kralja Bosporskega kraljestva. Cezar je zatem Malo Armenijo priključil v vazalnemu Kapadoškemu kraljestvu, ki je služilo kot vmesno ozemlje med rimskimi in vzhodnimi kraljestvi.
Cezar, ki je medtem postal rimski diktator, je leta 45 pr. n. št. za guvernerja Bitinije in Ponta imenoval Kvinta Marcija Krispa. Po Cezarjevem umoru 15. marca 44 pr. n. št. sta rimska senatorja [[Mark Junij Brut]] in Gaj Kasij Longin pobegnila iz Italije in leta 43 pr. n. št prevzela oblast v rimskih vzhodnih provincah, med katerimi je bila tudi Bitinija in Pont. Guverner Krisp je odklonil službovanje pri morilcu svojega gospodarja, zato ga je Kasij odstavil in ga prisilil k upokojitvi. Ko je [[drugi triumvirat]] leta 42 pr. n. št. porazil Bruta in Kasija v [[bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]], je oblast v vzhodnih provincah prevzel triumvir [[Mark Antonij]].
Drugi triumvirat se je leta 33 pr. n. št. ugasnil in z njim Antonijeva zakonska pravica po vladanju v vzhodnem delu republike. Po razpadu tiumvirata se je bitka za prevlado med Markom Antonijem in [[Oktavijan]]om zaostrila. Ko je Oktavijan dosegel podporo zahoda, se je Mark Antonij obrnil proti Egiptu in kraljici Kleopatri in po Oktavijanovi vojni napovedi Egiptu ob podpori vzhodnih provinc odšel na pomoč Egiptu. V [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. je doživel poraz, po katerem je Oktavijan postal nesporen vladar rimskega sveta. Leta 27. pr. n. št. so ga v rimskem senatu razglasili za Avgusta – prvega rimskega cesarja.
[[Kategorija:Rimske province]]
| |||