Wikipedija

Anton Trstenjak: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Stebunik (pogovor | prispevki)
22.946 urejanj
file
Vrstica 25:
== Življenje ==
 
Rodil se je v družini malih kmetov Janeza in Marije. Bil je tretji otrok povrstipo vrsti in edini fant med štirimi sestrami. V družini so bili še trije otroci, vendar so že zgodaj umrli.
 
Osnovno šolo je obiskoval v [[Negova|Negovi]] in nadaljeval šolanje v [[Maribor|Mariboru]] na klasični gimnaziji (1918–1926). Nato je študiral teologijo na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]], kjer je leta 1929 doktoriral iz [[filozofija|filozofije]]. Dve leti pozneje je bil v [[Maribor|Mariboru]] posvečen v duhovnika. Leta 1933 je v Innsbrucku doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Leta 1935 in 1937 se je izpopolnjeval v [[Pariz|Parizu]], med letoma 1941 in 1942 je opravljal specializacijo na področju eksperimentalne psihologije pri [[Agostino Gemelli|Agostinu Gemelliju]] v [[Milano|Milanu]].
Vrstica 33:
Bil je redni član Mednarodnega združenja za aplikativno psihologijo v Parizu (od leta 1953), član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (od leta 1979 dopisni, od 1983 redni član), član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije za znanost in umetnost]] v Salzburgu (od 1993), predsednik in častni član [[Društvo psihologov Slovenije|Društva psihologov Slovenije]] ter član več drugih znanstvenih organizacij doma in po svetu. Za svoje strokovno delo je dobil več visokih cerkvenih, državnih in znanstvenih odlikovanj ter priznanj, med drugim je bil leta 1974 imenovan za papeževega častnega [[prelat|prelata]]. Prejel je [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] (1983), nagrado [[Avno|Avnoja]] (1988), razglašen je bil za [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorja znanosti Republike Slovenije]] (1993), prejel zlati [[častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996), častni doktorat [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (1990) in [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1994).
 
Njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka dela, antropološka, filozofska, kurturološko-narodnostna ter teološka dela. Dobra polovica njegovega strovokovnegastrokovnega udejstvovanja je s področja psihologije, kar 47 knjig v slovenskem jeziku in nekatera prevedena v tuje jezike. Napisal je še čez 500 strokovnih člankov in razprav. V tujini je bil najbolj znan po dosežkih na področju [[psihologija barv|psihologije barv]], ki so povzeti v knjigi ''Psihologija barv'' iz leta 1996. Njegovo največje odkritje na področju eksperimentalne znanosti je [[Trstenjakov zakon]] o reakcijskem času odzivanja na barve, ki pravi, da se ''reakcijski časi za posamezne barvne tone gibljejo v obratnem sorazmerju z njihovimi valovnimi dolžinami''. Vabili so ga na milansko in [[Univerza v Gradcu|graško univerzo]].
 
{{Citatni blok|Že kot otrok je bil radoveden in si je želel, da bi odšel v tuje dežele. Zgodaj je ugotovil, da »za kmeta pa ne bo«. Raje je bral in risal in se vdajal domišljiji o življenju v daljnih deželah. Svoje otroštvo je opisoval kot nežno, melanholično, žalostno sredi goric. Želel si je v svet, želel je videti in vedeti še kaj več, kakor svet, ki ga je zaobjel s pogledom.
Bil je radoveden in odprte glave, zato mu je bilo v šoli včasih dolg časdolgčas. On si je želel še kaj več. Anton je očeta izredno občudoval. Imel je izreden spomin za številke in paragrafe, natančno je risal zemljevide in lepo pisal. Bil je poštenjak, celo razsodnik v prepirih med kmeti. Njegova beseda je bila spoštovana.
 
Mati Marija je bila skrbna in trdoživa. Sin jo je imel neizmerno rad. Občudoval je njeno neusahljivo dobro voljo, veselje in radost. Rada je pela. Za svoje otroke bi naredila vse. Bila je resnično srce družine, kot kasneje Trstenjak govori o družini: <i>Mož je razum, žena srce in njuna ljubezen kot kri, ki poganja skupno življenje dveh oseb kot eno celoto</i>. Med njima je bila spoštljiva in dostojna ljubezen in otroci so iz njunega odnosa čutili vdanost drug drugemu. Zato so se v družini počutili varne.
 
Trstenjak je o sebi pravil, da je med pisanjem delal kot obseden, »kot motor«. Svojemu gigantskemu znanstveno-raziskovalnoraziskovalnemu delu je posvetil vse življenje in si ga je tudi sam financiral. Že pogled skozi okno mu je rodil nove ideje in misli. Zato se je rad umikal v »mir«. V Ljubljani, na Resljevi so ljudje hodili k njemu po nasvet, pomoč, pogovor in nikoli ni nobenega odklonil. Njegova soba v Ljubljani je bila več kakor pol stoletja najbolj obiskana neformalna psihološka ordinacija za svetovalno in terapevtsko pomoč ljudem v osebnih in družinskih stiskah. Za vsakega si je vzel čas in ga poslušal. Za to delo - "dobro besedo človeku v stiski" - ni nikoli maral plačila. Bil je dovzeten za človekove tegobe, toliko bolj, ker je človeka imel rad. Sam je povedal, da je trmast optimist. Torej, da verjame v slovenskega človeka in mu zaupalzaupa.
 
Rekel bi:''' »Vküp držmo«'''!<ref>{{cite web |url=http://www.negova.si/index.php?option=com_content&task=view&id=35&Itemid=51|title=Turistično društvo Negova|accessdate='''19.2.2011''' |publisher=''[[Turistično društvo Negova - Sp. Ivanjci]]}}</ref>}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Trstenjak«