Redakcija: 21:18, 25. februar 2006 uredi Heretik (pogovor \| prispevki) 9.543 urejanj m +slikca s pl: ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:26, 25. februar 2006 uredi razveljavi Jalen (pogovor \| prispevki) 5.319 urejanj m tn Novejše urejanje →
Vrstica 4: '''Zala''' je 139 [[kilometer\|km]] dolga [[madžarska\|zahodnomadžarska]] [[reka]]. Njen povprečen padec je 10 [[cm]]/[[km]], [[hitrost]] [[tok]]a je med 0,1 in 0,5 km/[[ura\|h]], globina ne preseže 80 cm, širina pa je med 6 in 16 [[meter\|m]]. Izvira v [[Železna županija\|Železni županiji]], natančneje v [[~~Szalafõ~~Szalafő]]ju v [[Slovensko Porabje\|Slovenskem Porabju]], tik ob državni meji s [[Slovenija\|Slovenijo]]. Najprej teče proti vzhodu čez [[Őriszentpéter]] in kmalu priteče v [[Zala (županija)\|Zalsko županijo]], kateri je dala ime. Tok proti vzhodu se nadaljuje čez [[Zalalövő]] in [[Zalaegerszeg]], kjer se najprej obrne proti severovzhodu, kmalu zatem pa proti jugu, kjer teče mimo kraja [[Zalabér]]. Kmalu po ponovnem zavoju proti vzhodu se južno od [[Keszthely]]ja izliva v [[Blatno jezero]] in predstavlja njegov edini pomembnejši pritok. Porečje Zale je bilo v [[9. stoletje\|9. stoletju]] del [[Spodnja Panonija\|Spodnje Panonije]], zaradi [[močvirje\|močvirnatega]] terena ob njenem izlivu v [[Blatno jezero]] je med [[Slovani\|slovanskimi]] [[pleme]]ni dobila ime ''Blatna''. Ob njej je nastalo tudi središče [[kneževina\|kneževine]] ''Urbs paludarum'' oz. [[Blatnograd]] ali [[Blatenski kostel]]. Po [[2. svetovna vojna\|2. svetovni vojni]] so na domnevnem mestu te prestolnice, nekaj km zahodno od Blatnega jezera, odkrili temelje in do [[meter]] visoke ostanke zidov triladijske [[bazilika\|bazilike]] s prizidanim [[prezbiterij]]em, ki segajo v čas [[Kocelj\|Koclja]] ali morebiti celo [[Pribina\|Pribine]].

Zala: Razlika med redakcijama