Žičnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m pp
Vrstica 4:
'''Žičnica''' je [[promet]]na naprava za [[transport|prevoz]] [[človek|potnikov]] ali tovora iz [[dolina|doline]] na [[gora|goro]] ali [[topografski vrh|vrh]] [[pobočje|pobočja]] oziroma obratno preko težko prehodnega površja, pri čemer se breme pomika po viseči [[jeklo|jekleni]] [[vrv]]i napeti med postajama in podprti z nosilnimi stebri (ali jih ni).
 
Žičnico navadno poganja [[elektromotor]], ki preko t. i. reduktorja obrača pogonsko kolo, okoli katerega je speljana vrv in tako vrv poganja. Na vmesnih točkah je jeklenica lahko napeljana čez nosilne stebre (npr. žičnica na [[Vogel]]), ali pa je jeklenica vpeta samo med spodnjo in zgornjo postajo - nihalka (npr. žičnica na [[Velika planina|Veliko planino]]). Motor se lahko nahaja na zgornji ali spodnji postaji (lahko tudi na obeh, pri večjih žičnicah). Če je motor na zgornji postaji, to pomeni večji izkoristek moči (zaradi sile teže). Napenjanje lahko opravljajo uteži, pri novejših napravah pa hidravlični ustroj. Na vlečni jeklenici so pritrjene kletke (gondole ali kabin), sedeži, vlečna držala ali drugi pripomočki za prevoz tovora, ki se premikajo po mirujoči nosilni jeklenici (žičnica z dvema jeklenicama, eno nosilno in eno vlečno), ali pa se premikajo skupaj z jeklenico (krožna žičnica s stalnim vpetjem).
 
== Razdelitev ==
[[Slika:Cable car Srđ.jpg|thumb|upright|Žičnica na Srđu, [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]].]]
Žičnice se delijo na žičnice za prevoz ljudi, potniške, in na žičnice za prevoz tovora.
 
=== Osebne žičnice ===
[[Slika:View from Cable Car on Dubrovnik, Croatia 2011.jpg|thumb|upright|Iz žičnice je pogosto lep razgled na okolico.]]
Potniške žičnice so namenjene za prevoz ljudi, predvsem [[turist|izletnikov]], delijo se na:
Vrstica 19 ⟶ 20:
* žičnice z dvojnim vpetjem, t. i. funitel
 
=== Tovorne žičnice ===
Tovorne žičnice so namenjene za prevoz [[ruda|rude]] iz rudnikov ali [[les]]a iz [[gozd]]ov in opreme za oskrbo [[planinska koča|planinskih koč]]. Tovorne žičnice delimo na:
* rudniške žičnice
Vrstica 25 ⟶ 26:
* težnostne žičnice(gozdna spuščalka)
 
== Opis ==
=== Žičnica s kletkami (krožnokabinska žičnica) ===
* primer: dostopna žičnica na Krvavec
* potniki se prevažajo v več kletkah, ki se navadno odklopijo z vlečne vrvi v postajah, kjer jih po vodilih poganjajo druga kolesa.
* visoke hitrosti - pribl. 6 m/s oz. 20 km/h
* dolžina: 0,5 km–6- 6 km in več
 
=== Nihalka ===
* primer: dostopna žičnica na Veliko planino
* potniki se prevažajo v 1–21 - 2 kabinah (za več oseb, do 100)
* visoke hitrosti - pribl 10 m/s oz. 35 km/h
* dolžina: 1—31 - 3 km in več
 
=== Sedežnica ===
[[Slika:Sede%C5%BEnica_Njivice_%28cable_car%29.jpg|thumb|220px|Sedežnici Njivice I in II na [[Krvavec|Krvavcu]].]]
* primer: sedežnica Vitranc v Kranjski Gori
* več sedežev: 50—20050 - 200
* sedeži z varovali za 1—61 - 6 oseb
* delimo jih na stalno vpete in odklopne
** '''stalno vpete sedežnice''' se ne odklopijo z vlečne vrvi in imajo stalno enako hitrost (do 2,8 m/s oz. 10 km/h). Uporabljajo se za krajše razdalje (največ 1700 m)
** '''odklopne sedežnice''' se odklopijo z vlečne vrvi - na postajah se hitrost zmanjša zaradi udobnejšega in varnejšega vstopanja in izstopanja (največja hitrost pribl. 5 m/s oz. 18 km/h). Uporabljajo se za različne razdalje (5000,5 - m—33 km in več).
 
=== Smučarska vlečnica ===
* primer: vlečnica
* smučarji drsijo po podlagi, vlečejo jih propomočki, t. i. sidra (2 osebi) ali krožci (1 oseba)
* uporabljajo se tudi nizkovrvne vlečnice (za začetnike)
* dolžina: nizkovrvne do 100 m; sidra ali krožci 100—1000100 - 1000 m in več (izjemoma)
* hitrost: 0,5—45 - 4 m/s oz. 2—122 - 12 km/h
 
=== Zbližana žičnica ===
* nekaj kletk (do 5) za 4—84 - 8 oseb
* različica se ni obdržala
 
=== Žičnica s košarami ===
* podobno krožnokabinski žičnici
* namesto zaprtih kletk so nameščene odprte za 2 osebi
* navadno stalno vpete naprave s hitrostjo sedežnic (do 3 m/s)
 
== Žičničarstvo v Sloveniji ==
Intenzivno postavljanje žičnic v Sloveniji se je začelo v 60. letih 20. stoletja in traja še danes. Prva sedežnica, postavljena v Sloveniji, je sedežnica Habakuk na [[Mariborsko Pohorje|Mariborskem Pohorju]], postavljena leta 1952. Prvo vlečnico so leta 1947. postavili na Črnem vrhu nad [[Jesenice|Jesenicami]]. Prva nihalka v Sloveniji je postavljena 1963., in sicer na [[Velika planina|Veliko Planino]] (posebnost: pogon potopljene ruske podmornice). Prvo krožnokabinsko žičnico so leta 1957 postavili na Mariborskem Pohorju, prvo dolgo sedežnico v Sloveniji so 1958. postavili na [[Krvavec|Krvavcu]] (z dvojnimi sedeži in zaprtimi kletkami), odklopnega tipa, in je obratovala do leta 1972.
 
== Proizvajalci==
=== Slovenski proizvajalci žičnic ===
* Metalna
* Žičnica Ljubljana
Vrstica 74 ⟶ 75:
* Tomos
 
=== Vidnejši proizvajalci žičnic sedanjega časa ===
* Leitner
* Doppelmayr
Vrstica 80 ⟶ 81:
* Von Roll
 
=== Vidnejši (še preostali) proizvajalci preteklega časa ===
* Graffer (najpogostejši proizvajalec, ki je v dobi 1970—19901970 - 1990 izdeloval žičnice v Sloveniji)
* Yan Lifts (predvsem v Ameriki)
* Girak (kasneje Girak Garawenta)
* Von Roll
* Agudio
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cableways}}
{{tech-stub}}