Krvavec: Razlika med redakcijama

'''Krvavec''' je [[gora]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] v [[občina Cerklje na Gorenjskem|občini Cerklje na Gorenjskem]]. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče '''RTC Krvavec''', ki je [[Ljubljana|glavnemu mestu]] [[Slovenija|Slovenije]] najbližje smučišče (oddaljeno 25 km).

 

 

== Izvor imena ==

=== Zgodovina smučišča ===

[[Slika:Krvavec poleti.JPG|thumb|200px|desno|Krvavec poleti]]

Prvo žičnico so slovesno odprli [[2. avgust]]a [[1958]]. Napravo, ki je bila sprva namenjena na Kočevsko, a se je zaradi spleta naključij znašla na [[Gorenjska|Gorenjskem]], je izdelalo podjetje ''Žičnica Ljubljana''. Obratovala je petnajst let. Potnike je iz Zanjivca do Gospinca peljala 17 minut.

Ko so gradili prvi oddajnik in planinski dom, so za prevoz težkih tovorov postavili tovorno žičnico, ki je bila nato preurejena v smučarsko. Zmogljivost naprave je bila 120 smučarjev na uro.

Leta [[1973]] so ustanovili ''Konzorcij za gradnjo RTC Krvavec''. Rezultat je bila nova kabinska žičnica z ovalnimi kabinami [[Francija|francoskega]] podjetja Poma, priljubljeno imenovanimi ''jajčka''. Naprava je delovala 26 let. Ko je postala ozko grlo smučišča, jo je leta [[1999]] nadomestila nova, zmogljivejša kabinska žičnica. Leta 1973 so odprli dvosedežnico ''Vrh Krvavca'' (nova šestsedeženica jo je nadomestila leta [[2006]]), vlečnico do Podgradišča, Luže in Njivic (obe stari napravi je leta [[1989]] nadomestila dvosedežnica ''Njivice I'', tri leta kasneje tudi dvosedežnica ''Njivice II''). Konec 70. let so smučišče razširili do Križke planine, kjer so izročili namenu dvosedežnico ter dve vlečnici na Kržišče. Tedaj je pričela obratovati še najvišja dvosedežnica na Krvavcu, dvosedežnica ''Zvoh'', ki ima zgornjo postajo na 1971 metrih nad morjem. Danes ima celotno smučišče urejeno umetno zasneževanje.