Mezopotamija (rimska provinca): Razlika med redakcijama

Ni več v delu
(Ni več v delu)
{{v delu}}
{{drugipomeni|Mezopotamija (razločitev)}}
 
|common_name = Mezopotamija
|image_map = Mesopotamia (Romia Imperio).svg
|image_map_caption = RimskoPoložaj cesarstvoMezopotamije inv provincaRimskem Mezopotamijacesarstvu
|continent = [[Azija]]
|region = [[Mezopotamija]]
'''Mezopotamija''', ime dveh [[rimska provinca|rimskih provinc]] na ozemlju med [[Evfrat]]om in [[Tigris]]om. Prvo, ki jo je leta 116 ustanovil cesar [[Trajan]], je že leta 118 razpustil njegov naslednik [[Hadrijan]]. Druga, ki jo je ustanovil cesar [[Septimij Sever]] okoli leta 198, se je obdržala vse do arabskih osvajanj v prvi polovici 7. stoletja.
 
==Trajanova provinca (116-118)==
Cesar Trajan (vladal 98-117) je leta 113 sprožil vojno proti svojemu staremu nasprotniku [[Partsko cesarstvo|Partskemu cesarstvu]]. Leta 114 je osvojil [[Armensko kraljestvo|Armenijo]] in v njej ustanovil [[rimska provinca|rimsko provinco]]. Do konca leta 115 je osvojil še severno Mezopotamijo in jo leta 116 priključil k Rimskemu cesarstvu kot rimsko provinco. Dogodek je proslavil s priložnostnimi kovanci.<ref>Bennett (1997), str. 196, 198–199.</ref>
 
Leta 116 je osvojil srednjo in južno Mezopotamijo in ju priključil k provinci Mezopotamiji, zatem pa še [[Adiabena|Adiabeno]] na drugi obali Tigrisa, katero je priključil k rimski provinci [[Asirija (rimska provinca)|Asiriji]].<ref>Bennett (1997), str. 201.</ref> V zadnjih mesecih istega leta je zavzel veliko perzijsko mesto [[Susa|Suso]]. Odstavil je partskega kralja [[KosravKosroj I.|KosravaKosroja I.]] in na njegovo mesto postavil svojega marionetnega kralja [[Partamaspat]]a. Trajanove osvojitve so dosegle najbolj vzhodno točko, do katere je kdaj prodrlo Rimsko cesarstvo.
 
Trajanov naslednik [[Hadrijan]] (vladal 117-138) se je takoj po Trajanovi smrti odrekel njegovim osvojitvam vzhodno od Evfrata in vzhodno mejo Rimskega cesarstva umaknil nazaj na reko Evfrat.<ref>Bennett (1997), str. 206–207.</ref><ref>Mommsen, Dickson & Purdie (2004), str. 72.</ref>
 
==Severjeva provinca (198-7. stoletje)==
Severna Mezopotamija, vključno z [[Osroena|Osroeno]], je ponovno prišla pod rimsko oblast v vojnem pohodu Lucija Vera leta 161-166, vendar ni bila uradno razglašena za rimsko provinco. Rimljani so upravo prepustili lokalnim vazalnim vladarjem, vendar so imeli v pokrajini svoje vojaške garnizije, največjo v Nisibisu. Med državljansko vojno med Septimijem Severjem (vladal 193-211) in uzurpatorjem [[Pescenij Niger|Pescenijem Nigrom]] so leta 195 v Mezopotamiji izbruhnili upori, ki so ogrozili rimsko oblast v regiji. Uporniki so celo oblegali Nisibis, vendar je Sever hitro vzpostavil red in razglasil Osroeno za polnopravno rimsko provinco.<ref>Mommsen, Dickson & Purdie (2004), str. 77–78.</ref><ref>Southern (2001), str. 33.</ref> Sever se je zatem obrnil proti Partskemu cesarstvu in oplenil njegovo prestolnico [[Ktezifon]] in po zgledu na Trajana leta 198 ponovno ustanovil provinco Mezopotamijo. Nisibisu je podelil status polnopravne kolonije in ga razglasil za upravno središče province.<ref>Mommsen, Dickson & Purdie (2004), str. 78–79.</ref><ref>Southern (2001), str. 42.</ref>
 
Severjeva provinca se je od Trajanove razlikovala po tem, da ni obsegala vsega rimskega ozemlja med Evfratom in Tigrisom, ampak samo ozemlje med provinco Osroeno na jugu, Evfratom in Tigrisom na severu in reko Haboro (sedanja Khabur) na vzhodu.<ref name="ODB">Kazhdan (1991), str. 1348.</ref> Nova provinca je bila vse do konca svojega obstoja jabolko spora med Rimom in Perzijo in je zelo trpela med stalnimi rimsko-perzijskimi vojnami. V krizi, ki je v letih 239-243 sledila [[leto šestih cesarjev|letu šestih cesarjev]], je [[Ardašir I.]] (vladal 224-241), ustanovitelj [[Sasanidi|Sasanidskega]] perzijskega cesarstva, ki je zamenjalo umirajoče Partsko cesarstvo, napadel in osvojil rimsko ozemlje, vendar ga je rimski pretorski prefekt Timesitej pred svojo smrtjo leta 243 vrnil pod rimsko oblast.<ref>Southern (2001), str. 70–71.</ref> V 250. letih je perzijski šah [[Šapur I.]] (vladal približno 240-270) napadel Mezopotamijo. Spopadel se je z rimskim cesarjem Valerijanom (vladal 253-260) in leta 260 osvojil [[Şanlıurfa|Edeso]].<ref>Mommsen, Dickson & Purdie (2004), str. 100.</ref> Naslednje leto je Šapurja prepričljivo porazil palmirski vladar Odenat in ga pregnal iz Mezopotamije.<ref>Mommsen, Dickson & Purdie (2004), str. 103–104.</ref>
 
[[Slika:Dioecesis Orientis 400 AD.png|thumb|right|300px|Poznorimska dioceza Vzhod, v katero je spadala tudi provinca Mezopotamija]]
 
Z [[Dioklecijan]]ovimi (vladal 284–305) in [[Konstantin I.|Konstantinovimi]] (vladal 306–337) reformami je provinca Mezopotamija postale del Vzhodne dioceze, podrejene pretorskemu prefektu za vzhod. Nisibis in Singara sta skupaj z ozemljem Adiabene, ki ga je osvojil Dioklecijan, po katastrofalnem [[Julijan Apostat|Julijanovem]] pohodu v Perzijo leta 363 prešla v perzijske roke. Upravno središče province so Rimljani zato prenesli v [[Amida|Amido]] (sedanji Diyarbakır, [[Turčija]]), sedež vojaškega poveljnika (''dux Mesopotamiae'') pa v Konstantino (sedanji Viranşehir v vzhodni Turčiji).<ref name="ODB"/>
==Sklici==
{{opombe|2}}
 
==Viri==
* J. Bennet (1997), ''Trajan: Optimus Princeps'', Routledge, ISBN 0-415-16524-5.
* A. Kazhdan, urednik (1991), ''Oxford Dictionary of Byzantium'', Oxford University Press, ISBN 978-0-19-504652-6.
* T. Mommsen, W.P. Dickson, F. Haverfield (2004), ''The provinces of the Roman Empire: from Caesar to Diocletian'', II. del, Gorgias Press LLC., ISBN 978-1-59333-026-2.
* P. Southern (2001), ''The Roman Empire from Severus to Constantine'', Routledge, ISBN 978-0-203-45159-5.
 
 
{{Rimske province leta 117}}
 
[[Kategorija:Rimske province]]
31.219

urejanj