Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 8:
Do 20.stoletja so prebivalci čebelarili, le če so imeli za to pogoje. Leta 1903 je bilo ustanovljeno [[Slovensko čebelarsko društvo]] za [[Spodnja štajerska|Spodnjo Štajersko]]. Posamezni čebelarji so sodelovali in se tudi udeleževali čebelarskih srečanj in razstav.
 
Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se [[čebelar|čebelarji]] po vsej [[Slovenija|Sloveniji]] hitro organizirali, saj so le tako dobili neobdavčen [[sladkor]] za čebele. Kot letnico ustanovitve podružnice v [[Lovrenc]]u beležimo leto 1921. Člani društva so že od začetka bili aktivni. V glasilu [[Slovenski čebelar]] iz leta 1922, je bilo obvestilo, da bo podružnica Lovrenc na Pohorju izvedla strokovna predavanja v krajih: [[Lovrenc na Pohorju]], [[Brezno ob Dravi]] in [[Ribnica na Pohorju|Ribnici na Pohorju]
 
Ambicije lovrenških čebelarjev so segale v širši prostor slovenske [[Štajerska|Štajerske]] in tudi [[koroška|Koroške]] saj so predlagali ustanovitev zveze podružnic in trgovine s čebelarsko opremo v [[Maribor]]u
Vrstica 14:
[[druga svetovna vojna|Druga svetovna vojna]] je prekinila organizirano delo čebelarske organizacije. Po vojni sta bile aktivirani samo dve čebelarski družini, ki sta se kasneje združili. Tako se je lažje organiziralo sistematično delo na področju izobraževanje, nabave zdravil, krme za čebele, strokovne literature, organiziranja strokovnih ekskurzij in podobno.
 
Leta 1954 so najbolj zagnani čebelarji ustanovili plemenilno postajo za [[matica|matice]] pri Lamprehtu pod [[Klopni vrh|klopnim vrhom]]. Z obsežnejšo gojitvijo matic so se takrat ukvarjali: dr. Lojze Tičar, Anton in Marija Oder, Roman Planinšič, Maks Kotnik, Jože Kajzer in Julijus Pokorny, ki je bil vodja te ekipe. V tistem času je vozil čebele k Hojniku na pašo tudi Kirar, znani velečebelar, ki ga še danes poznamo po malih in velikih [[Kirarjevi panji|Kirarjevih panjih]]
 
Ob praznovanju 900 obletnice [[Lovrenc na Pohorju|Lovrenca]], je društvu v Lovrencu organiziralo srečanje mladih čebelarjev Slovenije, pod vodstvom Mihe Šlausa. Druga prelomnica za društvo je bila leta 1996, ko je bil pod vodstvom takratne predsednice društva Margarete Kačič zgrajen in odprt lep čebelarski dom, katerega še danes koristijo in vzdržujejo ter je v ponos lovrenškim čebelarjem kot tudi krajanom. Ob jubilejni 90-letnici so se sedanji člani še posebej potrudili ter obnovili učno pot, zamenjali mize in klopi, prebarvali stavbe...