|
Elektronski mikroskop uporablja elektrostatične in elektromagnetne [[leča (optika)|leče]]. Sliko sestavlja tako, da vodi snop elektronov in ga fokusira na specifično ravnino, relativno na opazovalni objekt, podobno kot svetlobni mikroskop uporablja leče da fokusira svetlobo na ali skozi objekt in tako tvori sliko.
== Microscope Gallery ==
== Mechanical part of microscope ==
{{prevedi}}
<gallery>
<gallery>
File:Korasztal.jpg|
File:Revolver02LaborMik2.jpg| Laboratory microscope
File:TubustartoLaborMik1.jpg| Binocular laboratory microscope
File:MikTubSidJen.jpg| Microscope binoviewers
File:TalpazatSztereoMik.jpg| Stereo-microscope
File:RekeszObjektiv2.jpg| Objektivi
File:Kondenzor01Objektiv1.jpg| Objektivi
File:KondenzorObjektiv4.jpg| Objektivi
File:FoglecHuygens.jpgJPG| Okularji
File:Merook.JPG| Microscope measuring eyepiece
File:Elesseg.jpg|
File:Zeissok.JPG| Stereo-microscope eyepiece
File:Asztal.jpg|
File:Okular02.jpg| Okular
</gallery>
File:Okular01.jpg| Okular
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[dvofotonski mikroskop]]
* [[elektronski mikroskop]]
* [[fazni mikroskop]]
* [[interferenčni mikroskop]]
* [[ionski mikroskop]]
* [[konfokalni mikroskop]]
* [[mikroskop na atomsko silo]]
* [[mikroskop na magnetno silo]]
* [[mikroskop na molekulsko silo]]
* [[polarizacijski mikroskop]]
* [[poljski elektronski mikroskop]]
* [[presevni elektronski mikroskop]]
* [[rastrski elektronski mikroskop]]
* [[tipalni elektronski mikroskop]]
* [[ultramikroskop]]
* [[vrstični elektronski mikroskop]]
* [[vrstični tunelski mikroskop]]
== Viri ==
{{opombe|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|mikroskop|Mikroskop}}
{{Zbirka|Category:Microscopes|Mikroskop}}
{{tech-stub}}
[[Kategorija:Mikroskopi|*]]
[[Kategorija:Optične naprave]]
[[ar:مجهر]]
[[az:Mikroskop]]
[[be:Мікраскоп]]
[[be-x-old:Мікраскоп]]
[[bg:Микроскоп]]
[[bn:অণুবীক্ষণযন্ত্র]]
[[bs:Mikroskop]]
[[ca:Microscopi]]
[[ckb:وردبین]]
[[cs:Mikroskop]]
[[cv:Микроскоп]]
[[cy:Meicrosgôp]]
[[da:Mikroskop]]
[[de:Mikroskop]]
[[el:Μικροσκόπιο]]
[[en:Microscope]]
[[eo:Mikroskopo]]
[[es:Microscopio]]
[[et:Mikroskoop]]
[[eu:Mikroskopio]]
[[fa:میکروسکوپ]]
[[fi:Mikroskooppi]]
[[fy:Mikroskoop]]
[[gan:顯微鏡]]
[[gl:Microscopio]]
[[gu:સૂક્ષ્મદર્શક યંત્ર]]
[[gv:Mynreayrtan]]
[[he:מיקרוסקופ]]
[[hi:सूक्ष्मदर्शी]]
[[ht:Fotomikwoskòp konpoze]]
[[hu:Mikroszkóp]]
[[ia:Microscopio]]
[[id:Mikroskop]]
[[io:Mikroskopo]]
[[is:Smásjá]]
[[it:Microscopio]]
[[ja:顕微鏡]]
[[jv:Mikroskop]]
[[ka:მიკროსკოპი]]
[[kk:Микроскоп (құрылғы)]]
[[kn:ಸೂಕ್ಷ್ಮ ದರ್ಶಕ]]
[[ko:현미경]]
[[ku:Hûrbîn]]
[[lt:Mikroskopas]]
[[lv:Mikroskops]]
[[mk:Светлински микроскоп]]
[[ml:സൂക്ഷ്മദർശിനി]]
[[mr:सूक्ष्मदर्शक]]
[[ms:Mikroskop]]
[[my:မိုက္ကရိုစကုပ်]]
[[nap:Micruscopio]]
[[nl:Microscoop]]
[[nn:Mikroskop]]
[[no:Mikroskop]]
[[nv:Chʼosh doo yitʼíinii bee nílʼíní]]
[[pl:Mikroskop]]
[[pnb:مائکروسکوپ]]
[[pt:Microscópio]]
[[ro:Microscop]]
[[ru:Микроскоп]]
[[sh:Mikroskop]]
[[si:අන්වීක්ෂය]]
[[simple:Microscope]]
[[sk:Mikroskop]]
[[so:Sheybaar]]
[[sq:Mikroskopi]]
[[sr:Микроскоп]]
[[stq:Mikroskop]]
[[su:Mikroskop]]
[[sv:Mikroskop]]
[[sw:Hadubini]]
[[ta:நுண்நோக்கி]]
[[te:సూక్ష్మదర్శిని]]
[[tg:Микроскоп]]
[[th:กล้องจุลทรรศน์]]
[[tl:Mikroskopyo]]
[[tr:Mikroskop]]
[[ug:مىكروسكوپ]]
[[uk:Мікроскоп]]
[[ur:خرد بین]]
[[vi:Kính hiển vi]]
[[war:Mikroskopyo]]
[[yi:מיקראסקאפ]]
[[zh:顯微鏡]]
[[zh-min-nan:Hián-bî-kiàⁿ]]
[[Slika:Microscope de HOOKE.png|right|thumb|200px]]
{{brezvirov}}
'''Mikroskop''' (iz [[grščina|grških]] besed {{jezik-el2|μικρός}}, ''mikrós'' - »majhno« in {{jezik-el2|σκοπεῖν}}, ''skopeîn'' - »gledati« ali »videti«) je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom. [[Znanost]], ki raziskuje male objekte s tako napravo, se imenuje [[mikroskopija]]. Izraz mikroskopsko, pomeni, da je nekaj zelo majhno, vidno le pod mikroskopom in nevidno za prosto oko.
== Zgodovina mikroskopa ==
[[Slika:Microscope Zeiss 1879.jpg|left|thumb|150px|Mikroskop Carl Zeiss ([[1879]])]]
Zgodovina mikroskopa sega skoraj 1200 let v preteklost, ko je [[Abbas Ibn Firnas]] naredil [[korektivne leče]].<ref>{{cite book |author=Ajram, K. |title=The miracle of Islamic science |publisher=Knowledge House Publishers |location= |year=1992 |pages=Appendix B |isbn=0-911119-43-4 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> [[Ibn al-Haitam]] je s svojo [[Knjiga o optiki|Knjigo o optiki]], ki je bila napisana med letoma 1011 in 1021, postavil temelje za optično raziskovanje [[lupa|povečevalnega stekla]]. Okoli leta 1000 je neznani izumitelj predstavil bralni kamen, ki je povečal napisano besedilo na katerega je bil položen.<ref>[http://www.inventors.about.com/od/mstartinventions/a/microscopes.htm] Timeline - History of Microscopes</ref>
Težko je reči, kdo je naredil prvi mikroskop. [[Izum]] po navadi pripisujemo [[Zacharias Jansen|Zachariasu Jansenu]], [[Nizozemska|nizozemskemu]] izdelovalcu [[očala|očal]] iz [[Middelburg]]a. Ta naj bi bil okoli leta [[1590]], verjetno s pomočjo svojega [[oče]]ta, Hansa Jansena (ali Janssena), izdelal preprost [[prototip]] mikroskopa: [[cev]] z [[leča (optika)|lečo]] na vsaki strani. Med možnimi izumitelji mikroskopa sta tudi [[Galileo Galilei]] in [[Hans Lippershey]]. Galileo je leta 1609 sestavil mikroskop s [[konkavna|konkavno]] in [[konveksna|konveksno]] lečo, [[Giovanni Faber]] pa je za to Gallilejevo napravo leta 1625 skoval ime »mikroskop«.
Najbolj pogost tip mikroskopa — in tudi prvi, ki so ga izumili — je [[svetlobni mikroskop]]. Je optični instrument in vsebuje eno ali več leč, ki prikažejo povečano sliko objekta. Zraven svetlobnega mikroskopa obstaja še mnogo več vrst mikroskopov.
== Ločljivost mikroskopa ==
Zaradi [[uklon svetlobe|uklona]] [[svetloba|svetlobe]] niso dosegljive poljubno velike povečave mikroskopa, saj se svetlobni [[žarek|žarki]] na robu odprtine (npr. leče) ukloni in širi tudi v geometrijsko senco. Uklon je tem bolj opazen, čim večja je [[valovna dolžina]] v primerjavi z velikostjo odprtine. Zaradi uklona se svetla točka ne presilka v točko, ampak v nekoliko večjo liso z zabrisanimi robovi. Če se lisi dveh sosednjih točk prekrivata, iz slike ne moremo več ugotoviti, ali gre za sliko ene same točke, ali pa za prekrivajoči se sliki dveh ali več točk. Kot [[ločljivost mikroskopa]] (oznaka ''d'') definiramo najmanjšo razdaljo med točkama, ki ju v idealnih pogojih še razločimo kot dve točki. Za uklon na okrogli odprtini je ločljivost podana z izrazom:
:<math>d = \frac{0{,}61\,\lambda}{\textit{NA}}</math>
Pri tem je λ valovna dolžina svetlobe, ''NA'' pa [[numerična odprtina]] leče (objektiva), določena z izrazom
:<math>\textit{NA}=n\,\sin\alpha</math>
''n'' je [[lomni količnik]] sredstva med predmetom in lečo, α pa kot med [[optična os|optično osjo]] in zveznico, ki povezuje [[gorišče]] in rob leče. Običajno se vzame za valovno dolžino vrednost 550 [[nanometer|nm]], kar ustreza zeleni svetlobi, lomni količnik pa je od 1 ([[zrak]]) do 1,5 za oljno imerzijske objektive.
== Tipi ==
Mikroskope v osnovi ločimo v tri razrede: Mikroskopi optične teorije (svetlobni mikroskop), elektronski mikroskopi (npr., [[presevni elektronski mikroskop]]) in ang., scanning probe microscope (SPM)
Mikroskopi optične teorije so mikroskopi, ki delujejo na principu optične teorije leč, da povečajo sliko, ki nastane s prehodom svetlobnih valov skozi primerek. Valovi so lahko [[elektromagnetno valovanje]] pri svetlobnih mikroskopih ali snop [[elektron]]ov pri elektronskih mikroskopih.
=== Svetlobni mikroskop ===
{{glavni|Svetlobni mikroskop}}
'''Svetlobni mikroskop''' ali '''svetlobni drobnogled''' uporablja svetlobno valovanje v [[vidni spekter|vidnem spektru]], je najpreprostejši in se ga zato tudi najbolj uporablja.
Svetlobni mikroskopi po navadi uporabljajo refraktivne steklene leče, včasih pa so leče tudi iz plastike ali [[kremen]]a. Njihova naloga je, da usmerijo svetlobo v [[oko]] ali kak drug svetlobni senzor. Zrcalni svetlobni mikroskopi delujejo na enak način. Tipična povečava svetlobnega mikroskopa, ki deluje v spektru vidne svetlobe je do 1500 kratna, s teoretično resolucijo 0,2 [[mikrometer|μm]] (200 nm). Specializirane tehnike lahko presežejo to povečavo, toda resolucija je omejena z uklonom.
V posebnih primerih, se lahko v svetlobnih mikroskopih uporabljajo tudi valovne dolžine svetlobe izven vidnega spektra. Resolucijo lahko povečamo, če uporabimo na primer [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo,]] ki ima krajšo [[valovna dolžina|valovno dolžino]]. Valovne dolžine v bližini [[infrardeča svetloba|infrardeče svetlobe]] se uporabljajo za predstavitev vezji v vezanem [[silicij]]u, ker je silicij v tem spektru transparenten. Mnoge valovne dolžine svetlobe, od ultravijolične do vidne svetlobe, se lahko uporabljajo tudi za to, da sprožijo [[Fluorescenca|fluorescentne]] emisije iz objektov, kar je nato vidno s prostim očesom ali občutljivo kamero.
==== Deli mikroskopa ====
[[Slika:Optical microscope nikon alphaphot.jpg|right|180px|thumb|Osnovni deli mikroskopa iz 90ih
(1)Okular (2)Revolver (3)Objektiv (4-5)Makro in mikro meterski vijak (6)Mizica (7)Vir svetlobe (8)Kondenzor ]]
Sestavljen je iz mehanskih in optičnih delov.
'''Optični del''' mikroskopa tvorijo: [[leča (optika)|leče]] oz. [[lečje|lečja]] (sistemi leč), [[objektiv]] (prikazuje sliko), [[okular]] (sliko dodatno poveča), [[kondenzor]] (enakomerna osvetlitev preparata) z zaslonko in kolektor z zaslonko, ali lučka
'''Mehanski del''' mikroskopa tvorijo: Podstavek, vijaka za fino ali grobo nastavljanje ostrine slike, tubus, revolver, [[mikroskopska mizica]], vijaka za premikanje preparata, vijak za premikanje kondezorja.
[[povečava mikroskopa|Povečavo mikroskopa]] izračunamo tako, da pomnožimo povečavo okularja in povečavo objektiva. Poleg povečave je pomembna tudi [[ločljivost optičnih inštrumentov|ločljivost]] [[ločljivost mikroskopa|mikroskopa]], ki določa najmanjšo [[razdalja|razdaljo]], pri kateri še lahko razločimo dve [[točka|točki]].
=== Elektronski mikroskop ===
{{glavni|Elektronski mikroskop}}
[[Slika:Ant SEM.jpg|thumb|right|Slika mravlje, povečana z elektronskim mikroskopom]]
Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki uporablja snop [[elektron]]ov, da osvetli primerek in ustvari sliko visoke povečave. Elektronski mikroskopi imajo dosti večjo moč kot svetlobni mikroskopi. Dosežejo lahko do 2 milijon kratno povečavo, v primerjavi s svetlobnimi, ki dosežejo le 2000 kratno povečavo. Tako kot svetlobni mikroskopi, imajo tudi elektronski mikroskopi omejitev pri resoluciji. Odvisna je od uporabljene [[valovna dolžina|valovne dolžine]]. Večja resolucija in povečava elektronskega mikroskopa je posledica dejstva, da je valovna dolžina elektrona, mnogo manjša od valovne dolžine [[foton]]a.
Elektronski mikroskop uporablja elektrostatične in elektromagnetne [[leča (optika)|leče]]. Sliko sestavlja tako, da vodi snop elektronov in ga fokusira na specifično ravnino, relativno na opazovalni objekt, podobno kot svetlobni mikroskop uporablja leče da fokusira svetlobo na ali skozi objekt in tako tvori sliko.
== Mechanical part of microscope ==
<gallery>
File:Korasztal.jpg|
File:Revolver02.jpg|
File:Tubustarto.jpg|
File:MikTub.jpg|
File:Talpazat.jpg|
File:Rekesz.jpg|
File:Kondenzor01.jpg|
File:Kondenzor.jpg|
File:Foglec.jpg|
File:Elesseg.jpg|
File:Asztal.jpg|
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[dvofotonski mikroskop]]
* [[elektronski mikroskop]]
* [[fazni mikroskop]]
* [[interferenčni mikroskop]]
* [[ionski mikroskop]]
* [[konfokalni mikroskop]]
* [[mikroskop na atomsko silo]]
* [[mikroskop na magnetno silo]]
* [[mikroskop na molekulsko silo]]
* [[polarizacijski mikroskop]]
* [[poljski elektronski mikroskop]]
* [[presevni elektronski mikroskop]]
* [[rastrski elektronski mikroskop]]
* [[tipalni elektronski mikroskop]]
* [[ultramikroskop]]
* [[vrstični elektronski mikroskop]]
* [[vrstični tunelski mikroskop]]
== Viri ==
{{opombe|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|mikroskop|Mikroskop}}
{{Zbirka|Category:Microscopes|Mikroskop}}
{{tech-stub}}
[[Kategorija:Mikroskopi|*]]
[[Kategorija:Optične naprave]]
[[ar:مجهر]]
[[az:Mikroskop]]
[[be:Мікраскоп]]
[[be-x-old:Мікраскоп]]
[[bg:Микроскоп]]
[[bn:অণুবীক্ষণযন্ত্র]]
[[bs:Mikroskop]]
[[ca:Microscopi]]
[[ckb:وردبین]]
[[cs:Mikroskop]]
[[cv:Микроскоп]]
[[cy:Meicrosgôp]]
[[da:Mikroskop]]
[[de:Mikroskop]]
[[el:Μικροσκόπιο]]
[[en:Microscope]]
[[eo:Mikroskopo]]
[[es:Microscopio]]
[[et:Mikroskoop]]
[[eu:Mikroskopio]]
[[fa:میکروسکوپ]]
[[fi:Mikroskooppi]]
[[fy:Mikroskoop]]
[[gan:顯微鏡]]
[[gl:Microscopio]]
[[gu:સૂક્ષ્મદર્શક યંત્ર]]
[[gv:Mynreayrtan]]
[[he:מיקרוסקופ]]
[[hi:सूक्ष्मदर्शी]]
[[ht:Fotomikwoskòp konpoze]]
[[hu:Mikroszkóp]]
[[ia:Microscopio]]
[[id:Mikroskop]]
[[io:Mikroskopo]]
[[is:Smásjá]]
[[it:Microscopio]]
[[ja:顕微鏡]]
[[jv:Mikroskop]]
[[ka:მიკროსკოპი]]
[[kk:Микроскоп (құрылғы)]]
[[kn:ಸೂಕ್ಷ್ಮ ದರ್ಶಕ]]
[[ko:현미경]]
[[ku:Hûrbîn]]
[[lt:Mikroskopas]]
[[lv:Mikroskops]]
[[mk:Светлински микроскоп]]
[[ml:സൂക്ഷ്മദർശിനി]]
[[mr:सूक्ष्मदर्शक]]
[[ms:Mikroskop]]
[[my:မိုက္ကရိုစကုပ်]]
[[nap:Micruscopio]]
[[nl:Microscoop]]
[[nn:Mikroskop]]
[[no:Mikroskop]]
[[nv:Chʼosh doo yitʼíinii bee nílʼíní]]
[[pl:Mikroskop]]
[[pnb:مائکروسکوپ]]
[[pt:Microscópio]]
[[ro:Microscop]]
[[ru:Микроскоп]]
[[sh:Mikroskop]]
[[si:අන්වීක්ෂය]]
[[simple:Microscope]]
[[sk:Mikroskop]]
[[so:Sheybaar]]
[[sq:Mikroskopi]]
[[sr:Микроскоп]]
[[stq:Mikroskop]]
[[su:Mikroskop]]
[[sv:Mikroskop]]
[[sw:Hadubini]]
[[ta:நுண்நோக்கி]]
[[te:సూక్ష్మదర్శిని]]
[[tg:Микроскоп]]
[[th:กล้องจุลทรรศน์]]
[[tl:Mikroskopyo]]
[[tr:Mikroskop]]
[[ug:مىكروسكوپ]]
[[uk:Мікроскоп]]
[[ur:خرد بین]]
[[vi:Kính hiển vi]]
[[war:Mikroskopyo]]
[[yi:מיקראסקאפ]]
[[zh:顯微鏡]]
[[zh-min-nan:Hián-bî-kiàⁿ]]
[[Slika:Microscope de HOOKE.png|right|thumb|200px]]
{{brezvirov}}
'''Mikroskop''' (iz [[grščina|grških]] besed {{jezik-el2|μικρός}}, ''mikrós'' - »majhno« in {{jezik-el2|σκοπεῖν}}, ''skopeîn'' - »gledati« ali »videti«) je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom. [[Znanost]], ki raziskuje male objekte s tako napravo, se imenuje [[mikroskopija]]. Izraz mikroskopsko, pomeni, da je nekaj zelo majhno, vidno le pod mikroskopom in nevidno za prosto oko.
== Zgodovina mikroskopa ==
[[Slika:Microscope Zeiss 1879.jpg|left|thumb|150px|Mikroskop Carl Zeiss ([[1879]])]]
Zgodovina mikroskopa sega skoraj 1200 let v preteklost, ko je [[Abbas Ibn Firnas]] naredil [[korektivne leče]].<ref>{{cite book |author=Ajram, K. |title=The miracle of Islamic science |publisher=Knowledge House Publishers |location= |year=1992 |pages=Appendix B |isbn=0-911119-43-4 |oclc= |doi= |accessdate=}}</ref> [[Ibn al-Haitam]] je s svojo [[Knjiga o optiki|Knjigo o optiki]], ki je bila napisana med letoma 1011 in 1021, postavil temelje za optično raziskovanje [[lupa|povečevalnega stekla]]. Okoli leta 1000 je neznani izumitelj predstavil bralni kamen, ki je povečal napisano besedilo na katerega je bil položen.<ref>[http://www.inventors.about.com/od/mstartinventions/a/microscopes.htm] Timeline - History of Microscopes</ref>
Težko je reči, kdo je naredil prvi mikroskop. [[Izum]] po navadi pripisujemo [[Zacharias Jansen|Zachariasu Jansenu]], [[Nizozemska|nizozemskemu]] izdelovalcu [[očala|očal]] iz [[Middelburg]]a. Ta naj bi bil okoli leta [[1590]], verjetno s pomočjo svojega [[oče]]ta, Hansa Jansena (ali Janssena), izdelal preprost [[prototip]] mikroskopa: [[cev]] z [[leča (optika)|lečo]] na vsaki strani. Med možnimi izumitelji mikroskopa sta tudi [[Galileo Galilei]] in [[Hans Lippershey]]. Galileo je leta 1609 sestavil mikroskop s [[konkavna|konkavno]] in [[konveksna|konveksno]] lečo, [[Giovanni Faber]] pa je za to Gallilejevo napravo leta 1625 skoval ime »mikroskop«.
Najbolj pogost tip mikroskopa — in tudi prvi, ki so ga izumili — je [[svetlobni mikroskop]]. Je optični instrument in vsebuje eno ali več leč, ki prikažejo povečano sliko objekta. Zraven svetlobnega mikroskopa obstaja še mnogo več vrst mikroskopov.
== Ločljivost mikroskopa ==
Zaradi [[uklon svetlobe|uklona]] [[svetloba|svetlobe]] niso dosegljive poljubno velike povečave mikroskopa, saj se svetlobni [[žarek|žarki]] na robu odprtine (npr. leče) ukloni in širi tudi v geometrijsko senco. Uklon je tem bolj opazen, čim večja je [[valovna dolžina]] v primerjavi z velikostjo odprtine. Zaradi uklona se svetla točka ne presilka v točko, ampak v nekoliko večjo liso z zabrisanimi robovi. Če se lisi dveh sosednjih točk prekrivata, iz slike ne moremo več ugotoviti, ali gre za sliko ene same točke, ali pa za prekrivajoči se sliki dveh ali več točk. Kot [[ločljivost mikroskopa]] (oznaka ''d'') definiramo najmanjšo razdaljo med točkama, ki ju v idealnih pogojih še razločimo kot dve točki. Za uklon na okrogli odprtini je ločljivost podana z izrazom:
:<math>d = \frac{0{,}61\,\lambda}{\textit{NA}}</math>
Pri tem je λ valovna dolžina svetlobe, ''NA'' pa [[numerična odprtina]] leče (objektiva), določena z izrazom
:<math>\textit{NA}=n\,\sin\alpha</math>
''n'' je [[lomni količnik]] sredstva med predmetom in lečo, α pa kot med [[optična os|optično osjo]] in zveznico, ki povezuje [[gorišče]] in rob leče. Običajno se vzame za valovno dolžino vrednost 550 [[nanometer|nm]], kar ustreza zeleni svetlobi, lomni količnik pa je od 1 ([[zrak]]) do 1,5 za oljno imerzijske objektive.
== Tipi ==
Mikroskope v osnovi ločimo v tri razrede: Mikroskopi optične teorije (svetlobni mikroskop), elektronski mikroskopi (npr., [[presevni elektronski mikroskop]]) in ang., scanning probe microscope (SPM)
Mikroskopi optične teorije so mikroskopi, ki delujejo na principu optične teorije leč, da povečajo sliko, ki nastane s prehodom svetlobnih valov skozi primerek. Valovi so lahko [[elektromagnetno valovanje]] pri svetlobnih mikroskopih ali snop [[elektron]]ov pri elektronskih mikroskopih.
=== Svetlobni mikroskop ===
{{glavni|Svetlobni mikroskop}}
'''Svetlobni mikroskop''' ali '''svetlobni drobnogled''' uporablja svetlobno valovanje v [[vidni spekter|vidnem spektru]], je najpreprostejši in se ga zato tudi najbolj uporablja.
Svetlobni mikroskopi po navadi uporabljajo refraktivne steklene leče, včasih pa so leče tudi iz plastike ali [[kremen]]a. Njihova naloga je, da usmerijo svetlobo v [[oko]] ali kak drug svetlobni senzor. Zrcalni svetlobni mikroskopi delujejo na enak način. Tipična povečava svetlobnega mikroskopa, ki deluje v spektru vidne svetlobe je do 1500 kratna, s teoretično resolucijo 0,2 [[mikrometer|μm]] (200 nm). Specializirane tehnike lahko presežejo to povečavo, toda resolucija je omejena z uklonom.
V posebnih primerih, se lahko v svetlobnih mikroskopih uporabljajo tudi valovne dolžine svetlobe izven vidnega spektra. Resolucijo lahko povečamo, če uporabimo na primer [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo,]] ki ima krajšo [[valovna dolžina|valovno dolžino]]. Valovne dolžine v bližini [[infrardeča svetloba|infrardeče svetlobe]] se uporabljajo za predstavitev vezji v vezanem [[silicij]]u, ker je silicij v tem spektru transparenten. Mnoge valovne dolžine svetlobe, od ultravijolične do vidne svetlobe, se lahko uporabljajo tudi za to, da sprožijo [[Fluorescenca|fluorescentne]] emisije iz objektov, kar je nato vidno s prostim očesom ali občutljivo kamero.
==== Deli mikroskopa ====
[[Slika:Optical microscope nikon alphaphot.jpg|right|180px|thumb|Osnovni deli mikroskopa iz 90ih
(1)Okular (2)Revolver (3)Objektiv (4-5)Makro in mikro meterski vijak (6)Mizica (7)Vir svetlobe (8)Kondenzor ]]
Sestavljen je iz mehanskih in optičnih delov.
'''Optični del''' mikroskopa tvorijo: [[leča (optika)|leče]] oz. [[lečje|lečja]] (sistemi leč), [[objektiv]] (prikazuje sliko), [[okular]] (sliko dodatno poveča), [[kondenzor]] (enakomerna osvetlitev preparata) z zaslonko in kolektor z zaslonko, ali lučka
'''Mehanski del''' mikroskopa tvorijo: Podstavek, vijaka za fino ali grobo nastavljanje ostrine slike, tubus, revolver, [[mikroskopska mizica]], vijaka za premikanje preparata, vijak za premikanje kondezorja.
[[povečava mikroskopa|Povečavo mikroskopa]] izračunamo tako, da pomnožimo povečavo okularja in povečavo objektiva. Poleg povečave je pomembna tudi [[ločljivost optičnih inštrumentov|ločljivost]] [[ločljivost mikroskopa|mikroskopa]], ki določa najmanjšo [[razdalja|razdaljo]], pri kateri še lahko razločimo dve [[točka|točki]].
=== Elektronski mikroskop ===
{{glavni|Elektronski mikroskop}}
[[Slika:Ant SEM.jpg|thumb|right|Slika mravlje, povečana z elektronskim mikroskopom]]
Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki uporablja snop [[elektron]]ov, da osvetli primerek in ustvari sliko visoke povečave. Elektronski mikroskopi imajo dosti večjo moč kot svetlobni mikroskopi. Dosežejo lahko do 2 milijon kratno povečavo, v primerjavi s svetlobnimi, ki dosežejo le 2000 kratno povečavo. Tako kot svetlobni mikroskopi, imajo tudi elektronski mikroskopi omejitev pri resoluciji. Odvisna je od uporabljene [[valovna dolžina|valovne dolžine]]. Večja resolucija in povečava elektronskega mikroskopa je posledica dejstva, da je valovna dolžina elektrona, mnogo manjša od valovne dolžine [[foton]]a.
Elektronski mikroskop uporablja elektrostatične in elektromagnetne [[leča (optika)|leče]]. Sliko sestavlja tako, da vodi snop elektronov in ga fokusira na specifično ravnino, relativno na opazovalni objekt, podobno kot svetlobni mikroskop uporablja leče da fokusira svetlobo na ali skozi objekt in tako tvori sliko.
== Mechanical part of microscope ==
| 