Nevrologija: Razlika med redakcijama

1950 sta Eugene Roberts in J. Awapara neodvisno eden od drugega izolirala GABA, Paul Charpentier pa je sintetiziral klorpromazin, ki deluje kot antipsihotik. Za zdravljenje iste bolezni so leto kasneje začeli uporabljati tudi MAO-inhibitorje. Brenda MIller je leta 1953 opisala pacienta, ki je po operaciji hipokampusa trpel za izgubo spomina, istega leta je je bila opisana REM (rapid eye movement) faza spanja. James Olds je leto kasneje opisal nagrajevalni učinek stimulacije hipotalamusa. 1956 je bil izoliran živčni rastni faktor, L. Leksell pa je začel možgane preučevati z ultrazvokom. Leto kasneje sta W. Penfield in T. Rasmussen opisala motorični in senzorični homunkulus. V tem obdobju je bilo mnogo pomembnih odkritji v zvezi z razumevanjem in zdravljenjem Parkinsonove bolezni: Oleh Hornykiewicz je dokazal, da je nivo dopamina pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo nižji, tako so leta 1961 začeli za zdravljenje uspešno uporabljati levodopo. 1961 je Georg Von Bekesy dobil Nobelovo nagrado za raziskovanje fukcioniranja polža, dve leti kasneje pa so John Carew Eccles, Alan Lloyd Hodgkin in Andrew Fielding Huxley prejeli Nobelovo nagrado za delo na razpoznavanju mehanizmov nevronske celične membrane. 1965 je bila objavljena teorija vrat, ki govori o modulaciji bolečinskih dražljajev z nebolečinskimi. 1967 so Ragnar Arthur Granit, Halden Keffer Hartline in George Wald prejeli Nobelovo nagrado za razkrivanje mehanike vida, tri leta kasneje pa Julius Axelrod, Bernard Katz in Ulf Svante von Euler za delo z nevrotransmiterji. 1973 so bili izolirani opioidni receptorji v možganih. 1977 sta si Roger Guillemin in Andrew Victor Schally delila Nobelovo nagrado za delo z možganskimi peptidi. V naslednjih letih je bilo podeljenih še več Nobelovih nagrad za delo v nevrologiji: 1981 za opis vidnega sistema in za določitev funkcij možganskih hemisfer, leto kasneje za odkritje prostaglandinov, 1986 pa za nadzorovanje rasti živčnih celic. Leta 1990 je Gorge Bush naslednje desetletje razglasil za "desetletje možganov". 1991 je bila podeljena Nobelova nagrada za odkrivanje funkcije ionskih kanalov, dve leti kasneje je bil odkrit gen, odgovoren za nastanek Huntingtonove bolezni. 1994 je bila podeljena Nobelova nagrada za odkritje z G-proteini povezanih receptorjev in njihove funkcije v celični signalizaciji. Leta 1997 je Stanley B. Prusiner dobil Nobelovo nagrado za odkritje prionov. <ref>{{navedi splet |url=http://faculty.washington.edu/chudler/hist.html|title=Hisotry of Neuroscience |accessdate=15. 2. 2013}}</ref>