Adolf Butenandt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
m pp, np |
||
Vrstica 9:
| death_place = [[München]], Nemčija
| field = [[organska kemija]], [[biokemija]]
| work_institution = [[Univerza v Göttingenu]]<br/>[[Tehniška visoka šola v Danzigu]]<br/>[[Inštitut cesarja
| alma_mater = [[Univerza v Marburgu]]<br/>[[Univerza v Göttingenu]]
| doctoral_advisor = [[Adolf Windaus]]
Vrstica 25:
Tam se je pridružil raziskovalni skupini kasnejšega nobelovca [[Adolf Otto Reinhold Windaus|Adolfa Windausa]]. Raziskoval je različne naravne spojine in doktoriral leta 1927. Prav Adolf Windaus mu je dal idejo za delo z hormoni izločenimi iz [[jajčnik]]ov. Leta 1931 je na podlagi raziskovalnih uspehov dobil habilitacijo za predavatelja v Göttingenu in na tem položaju nadaljeval z raziskavami [[steroidni hormon|steroidnih hormonov]]. V tem času se je poročil s sodelavko Eriko von Ziegner, par je imel sedem otrok.
Kasneje je prevzel mesto profesorja [[organska kemija|organske kemije]] in direktorja inštituta za kemijo na Tehniški visoki šoli v Danzigu (Danes Politehnika v [[Gdansk]]u). Sredi 1930. let je odšel na raziskovalni obisk več laboratorijev v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer je zavrnil mesto predavatelja na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]. Namesto tega je ob vrnitvi postal direktor Inštituta cesarja
Med vojno je pod njegovim vodstvom inštitut, ena vodilnih znanstvenih ustanov v državi, tesno sodeloval z oblastmi in je opravljal tudi raziskave v vojaške namene (npr. potencial dodajanja hormonov za izboljšanje počutja podmorničarjev in katalizatorja tvorbe [[rdeča krvnička|rdečih krvničk]] za letalce v velikih višinah), kar mu je občutno koristilo saj so bili projekti opredeljeni kot ''nujni za vojna prizadevanja'', so se pa raziskave upočasnile zaradi odhoda raziskovalcev v vojsko. Poleg tega obstajajo dokazi, da je bil posredno vpleten v poskuse na zapornikih v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taboriščih]]. Butenandt sam je sčasoma postal Hitlerjev podpornik, vključil se je tudi v [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko]], kar je prav tako prineslo politične koristi tako njemu osebno kot inštitutu. Kljub temu je moral leta 1939, ko je [[Nobelov sklad]] oznanil, da je Butenand prejemnik Nobelove nagrade za kemijo, to priznanje odkloniti zaradi stališča vodstva Tretjega rajha o Nobelovih nagradah. Prevzel ga je lahko šele po vojni leta 1949, le do denarnega dela nagrade po pravilih sklada ni bil več upravičen.
Tik pred koncem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je postal profesor na [[Univerza v Tübingenu|Univerzi v Tübingenu]], kamor je preselil tudi inštitut da bi se izognil rednemu zavezniškemu bombardiranju Berlina. Po vojni je bila [[Družba cesarja
== Delo ==
| |||