Kamniški partizanski bataljon: Razlika med redakcijama

''Vojno-revolucionarni komite'' za [[Kamniško okrožje]] je [[25. julij]]a [[1941]] sklenil iz udeležencev vstaje na kamniškem ustanoviti Kamniški bataljon s 4 [[četa]]mi. Za prvega [[komandant]]a je imenoval [[Marijan Dermastia|M. Dermastio]], za [[politični komisar|političnrga komisarja]] pa [[Tone Šturm|T. Šturma]]. [[Bataljon]]ski [[štab]] je v začetku avgusta ustanovil le dve četi. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je sklenilo v bataljon vključiti še [[Rašiška partizanska četa|Rašiško četo]]. Ob bataljonskem preoblikovanju [[17. avgust]]a so na [[Rašica (vzpetina)|Rašici]] 92 borcev razdelili na 4 čete: Rašiško, [[Mengeško-moravška partizanska četa|Mengeško-moravško]], [[Radomeljska partizanska četa|Radomeljsko]] in [[Kamniška partizanska četa|Kamniško četo]]. Politični komisar je postal [[Roman Potočnik|R. Potočnik]]. Čete so delovale vsaka na svojem operativnem območju od [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniških planin]] do [[Sava|Save]] in od [[Trojane|Trojan]] do [[Šmarna gora|Šmarne gore]]. Bataljon je bil prva partizanska enota, ki jo je za uspešno delovanje pohvalilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja{{cn}}, njegove uspehe pa je moral v svojih poročilih priznati tudi nemški okupator. Nemcem je šele z okrepitvijo predvsem policijskih enot uspelo do konca oktobra 1941 prizadeti posameznim četam hude udarce in prisiliti njihove borce, da so se umaknili v Ljubljansko pokrajino in na druga območja [[Gorenjska|Gorenjske]].