Neodvisna država Hrvaška: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Правичност (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika ZéroBot |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 61:
[[Geografija|Geografsko]] je NDH zavzemal večji del današnje Hrvaške, toda [[Istra]], [[Kvarner]] in [[Dalmacija]] so pripadale Italiji, medtem ko je [[Međimurje]] in južna [[Baranja]] prešlo v last [[Madžarska|Madžarske]]. Po drugi strani pa je NDH zajemala celotno današnjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
Malo je znano, da je NDH okupirala tudi del slovenskega teritorija. Pod hrvaško oblastjo se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: Bregansko selo (danes se imenuje Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (danes Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Gre za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo okrog 800 prebivalcev.
NDH je imela sistemsko politiko "uničevanja" srbskega, židovskega, ter romskega prebivalstva na svojih ozemljih, zanj so obstajala koncentracijska taborišča, med njimi najbolj ozloglašen Jasenovac, nekatera pa so bila namenjena celo otrokom in dojenčkom. Največji genocid so doživeli tam živeči Srbi, ki so šteli skoraj 2 milijona prebivalcev od približno 6,3 milijonske države NDH. Srbi (300 - 500 000 mrtvih, preko 182 000 izgnanih (deportiranih v Srbijo), ter okoli 250 000 na silo prekrščenih v katoliško vero in kasneje hrvatiziranih (prisilno ali prostovoljno). Židi so skoraj da izginili s prostora bivše Jugoslavije, (30.000 mrtvih - kar je bilo preko 90% njihovega prebivalstva na prostoru bivše Jug.), Romi so šteli nekaj preko 30 000 žrtev, med žrtvami pa so bili tudi Hrvati in druge narodne pripadnosti, predvsem tisti, ki so se upirali novemu režimu, med njimi tudi Slovenci (okoli 10 000 mrtvih). Na področju NDH naj bi v koncentracijskih taboriščih vseskupaj bilo ubitih okoli 700 000 ljudi, od katerih so okoli 2/3 žrtev bili Srbi.
Ustaši so bili znani po gnusnih in sadističnih umorih civilistov, nad katerimi so se zgražali celo sami nemški oficirji in vojaki, ki so opisovali njihova početja v svojih dnevnikih pravtako na vojnih sodiščih po koncu vojne. Ustaši so imeli so celo posebna rezila za mučenje Srbov, katera so imenovali "srbosjek", znano je tudi to, da so vojaki izkopavali očesa mladim in starejšim ženskam, ter jih nosili in zbirali pri svojem poglavniku (nadrejenemu ustaškem oficirju) in se tako tekmovali za določene nagrade in priznanja. Njihova početja so bila v povojni komunistični Jugoslaviji sicer "degradirana" oz. pritajena zaradi novega sistema v takratnji državi; danes pa o tem že pričajo mnogi javno objavljeni dokumentarni filmi in zgodovinski zapisi.
Država NDH se je razpadla, ko so jo na koncu vojne preplavili partizani s pomočjo sovjetskih vojakov. Na tisoče ustašov se je podalo v beg skupaj z nekaj domobrancev in četnikov proti avstrijski meji, kjer pa so jih partizani ujeli in jih v velikem številu tudi streljali (glej: Bleiburg). Neodvisni državi Hrvaški ni bilo nikoli sojeno za početja med 2. sv. vojno, tako kot nekaterim ostalim marionetskim državam, temveč je bila integrirana v novo ustvarjeno SFRJ, ogromno ustašev pa se je v begu znašlo v Južni Ameriki in Avstraliji, kjer njihovi potomci živijo še dandanes v velikem številu.<ref>http://www.jasenovac.org/index.php</ref><ref>http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005449</ref>
== Viri ==
* Hrvoje Matković, ''Designirani hrvatski kralj Tomislav II : vojvoda od Spoleta : povijest hrvatsko-taljanskih odnosa u prvoj polovici XX. st''. Zagreb, 2007. ISBN 978-953-6308-73-6
<references>
{{hist-stub}}
| |||