Josipina Turnograjska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 22:
Josipina Turnograjska je napisala osemintrideset [[povest]]i. Ustvarjala je od leta 1850 - 1852, in sicer je sprva pisala kratke poučne zgodbe z moralno tendenco (''Popotnik, Svoboda, Domoljubje, Povračilo''). Gre za zgodovinske (''Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski vjeti vojaki, Marula, Nesrečen prepir, Katarina, ruska carica, Svobodoljubna Slavjanka, Nedolžnost in sila - povest o Veroniki Deseniški'') in aktualne politične dogodke, pomen slovanstva (''Poljski rodoljub, Svoboda'') in doživljanje narave. Objavljala je v ''[[Slovenska čbela|Slovenski čbeli]]'' in ''Zori''. Eno njenih najbolj znanih del je povest o ''Veroniki Deseniški'', z naslovom ''[[Nedolžnost in sila|Nedolžnost in sila]]''. Povest ''Izdajstvo in sprava'' govori o albanskem junaku [[Gjergj Kastrioti Skenderbeg|Kastriotu]], ''Boris'',govori o pokristjanjevanju [[Bolgari|Bolgarov]], zgodba ''Slavljanski mučenik'', pa o [[Slovaki|slovaškem]] političnem junaku. Ženske nastopajo kot nosilke nadnaravne moči (''Marula''), nadzemeljske lepote (''Veronika Deseniška''), kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zvestobe (''Zvestoba do smrti''). Junaška dekleta ali žene v odločilnih trenutkih prevzamejo nase odgovornost. Junakinje, kot je Rožmanova Lenčiča, poprimejo tudi za orožje, Katarina reši Ruse pred Turki, Marula in Slavljanka zmoreta v odločilnih trenutkih bitke nagovoriti in prepričati celo vojsko. Na Josipino Turnograjsko je vplivala zlasti Božena Nemcova, spise sta ji popravljala Lovro Pintar in Lovro Toman.
 
Ohranjene so tri njene pesmi, več jih Josipina Turnograjska najverjetneje ni napisala, saj je bila do svojega pesniškega dela zelo kritična. SoVse tri so lirične, največ izpovednega pa je v pesmi ''Noč na grobu''. Ta pesem je nastala ob obiskovanju očetovega groba. Pesem z naslovom ''Zmiraj krasna je narava'' je objavila leta 1852 v [[Anton Janežič|Janežičevi]] ''Bčeli'', v njej opisuje naravo v različnih letnih časih. To je njeno najbolj znano lirično delo. Tudi v pesmi ''Smereka'' je glavna tema narava, smreka pa je hkrati tudi metafora za človeka. Slovenska literarna zgodovina Josipini Turnograjski kot pesnici ni pripisovala posebnega pomena.
 
== Bibliografija ==