'''Mrtvecsne peszmi''' ''(Mrliške pesmi)'' je tiskana [[Prekmurščina|prekmurska]] [[evangeličanska Cerkev|luteranska]] pesmarica za pogrebe ''(pokapanja)'' iz leta 1796. Napisal jo je [[Števan Sijarto]], [[Domanjševci|domanjševski]] [[učitelj]]. Ker je bila zelo razširjena v [[Slovenska okroglina|Slovenski okroglini]] na [[Madžarska|Ogrskem]], velja za pomemno delo prekmurske književnosti. Iz nje so do 20. stoletja pesmi prevzemali tudi poznejši sestavljavci pesmaric. IzšloMrtvecsne peszmi imajo dva ponatisa: [[Gergel Lutar]] in [[Mihael Kološa]] iz [[Sebeborci|Sebeborcev]] sta pripravila prvi ponatis (1887): ''Mrtvecsne peszmi stere szo szti sztári piszm vküp pobráne, pobougsane ino na haszek szlovenszkoga národa zdaj obdrügics na szvetloszt dáne.'' Drugi ponatis je tudibil nekajtiskan ponatisovv [[Murska Sobota|Murski Soboti]]: ''Mrtvečne peszmi stere szo szti sztári piszk vküp pobráne...'' (1910).
== Vsebina ==
Vrstica 29:
[[Slika:Prva stran Mrtvecsnih peszem (1796).JPG|thumb|desno|250px|Prva stran z navedkom iz [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Siraha|knjige Siraha]].]]
{{navedek|Zakaj ſze zvisáva ſzvejt v-díke márnoſzti, Steroga ſzrecsa je nigdár nej v-ſztálnoſzti: Tak hitro preminé czvejst nyegve zmo'snoſzti, Kak poſzouda zemlé, Kak poſzouda zemlé, ſtera je v-ſzlaboſzti.<br />
2. Vöri na lédi, vecs píſzmi bodoucsemi, Kak ſzvejti jálnomi i preminoucsemi, Pod obrázom lejpim vkani te v-nájemi: Vu niksem vrejmeni: Ne vöri tak nyemi.|Mit bizik e' világ; 87. str.}}
Mrtvecsne peszmi imajo dva ponatisa: [[Gergel Lutar]] in [[Mihael Kološa]] iz [[Sebeborci|Sebeborcev]] sta oskrbela drugi ponatis ([[1887]]): ''Mrtvecsne peszmi stere szo szti sztári piszm vküp pobráne, pobougsane ino na haszek szlovenszkoga národa zdaj obdrügics na szvetloszt dáne.'' Tretji ponatis je bil tiskan v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]: ''Mrtvečne peszmi stere szo szti sztári piszk vküp pobráne...'' ([[1910]]). Katoliški Slovenci nekaj pesmi so tudi prepisali iz Mrtvecsnih peszmi, kot npr.: [[Janoš Županek]] v svojo pesmarico ''[[Mrtvecsne peszmi (Janoš Županek)|Mrtvecsne peszmi]].''
== Viri pesmarice ==
V glavnem so bile prevedene iz madžarskega jezika, kot je pri mnogih pesmih naznačeno pod naslovom, druge pa so nemškega in češkega (husitskega) izvora. Nekatere pesmi je prevzel iz [[Števan Küzmič|Küzmičeve]] knjige ''[[Vöre krsztsánszke krátki návuk]]'' in [[Miháo Bakoš|Bakoševe]] knjige ''Nouvi Graduvál.''
