Tržič: Razlika med redakcijama

 

==Zgodovina==

Naselje se je že v [[rimljani|rimskih]] časih nahajalo poleg [[Ljubelj]]a ob poti med [[Virun]]um na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] in [[Emona|Emono]]. To naselje, takrat imenovano ''Forum in Lubelino'' (dobesedno ''Ljubeljski trg''), je zasul plaz. Prebivalci so se umaknili nižje v dolino in na mestu sedanjega Tržiča ustanovili naselje ''Neumarktl''. Konec 15. stoletja je cesar [[Friderik III. (avstrijski)|Friderik III.]] na pobudo tedanjih lastnikov Tržiča ([[Lovrenc Paradajzar|Lovrenca Paradajzarja]] z [[grad Neuhaus|gradu Neuhaus]] in dedičev [[Janez Lamberg|Janeza Lamberga]] z [[grad Gutenberg|gradu Gutenberg]]) vasi podelil trške pravice in jo tako povzdignil v [[trg]]. S tem je Tržič pridobil pravico do tedenskega [[sejem|sejma]], kar je pozitivno vplivalo na razvoj, saj je skozi Tržič vodila glavna prometna povezava med [[Trst]]om in [[Avstrija|Avstrijo]]. Naslednja prelomnica je bila leta [[1811]], ko je Tržič prizadel velik [[požar]]. Umrlo je 75 ljudi, uničenih je bilo 150 hiš in več kot 60 delavnic. Obnova mesta po požaru je potekala zelo počasi. Izdali so poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost. [[Klasicizem|Klasicistično]] izoblikovano zaporedje pročelij ter bistvo podobe pa je glavni trg ohranil vse do danes. Tržič lahko funkcijsko razdelimo na štiri dele:

* tržno jedro