Filipini: Razlika med redakcijama

 

== Zgodovina ==

Po špansko-ameriški vojni leta [[1898]] so Španci prepustili otoke [[ZDA]], vendar so Američani zlomili upor domačinov šele leta [[1906]]. Ameriška prisotnost je imela hude posledice za filipinsko družbo, ki kaže trojno mešanico azijske [[kultura|kulture]], španskega [[katoličanstvo|katoličanstva]] in ameriškega [[kapitalizem|kapitalizma]]. Ameriška politika na Filipinih je omahovala med spodbujanjem in dušenjem filipinske [[avtonomija|avtonomije]]. Leta 1935 je postal predsednik napol neodvisnega filipinskega »Commonwealtha« narodni voditelj [[Manuel Quezon]]. Nenadna japonska invazija [[1941]] je presenetila ameriške in filipinske branilce. [[Japonska]] je vzpostavila marionetno »Filipinsko republiko«, po ponovni ameriški osvoboditvi otočja pa so 1946 ustanovili neodvisno Republiko Filipini.

Med letoma 1953 in 1957 je karizmatični predsednik [[Ramon Magsaysay]] premagal in se nato sporazumel s [[komunizem|komunističnim]] [[gverila|gverilskim]] gibanjem [[Hukbalahap]], vendar pa je njegova smrt pomenila konec programa zemljiških reform. Oblast [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] (1917-1989; na oblasti 1965-1986) je temeljila na [[korupcija|korupciji]]. [[gverila|Gverilsko]] dejavnost je izrabljal kot izgovor za vse hujšo [[diktatura|diktaturo]]. Ko je 1986 poskušal ponarediti rezultate predsedniških volitev, ga je ljudska vstaja vrgla z oblasti, predsedniško mesto pa je zasedla [[Corazon Aquino]], vdova vodilnega [[opozicija|opozicijskega]] voditelja, ki so ga umorili, domnevno na Marcosov ukaz. Njeno predsednikovanje je ogrozilo več poskusov državnih udarov. Leta 1992 so zaprli zadnje vojaško oporišče [[ZDA]]. Deželo še vedno pestijo različne uporniške skupine, med drugimi tudi [[komunizem|komunisti]] in [[islam]]ski skrajneži.