Filipini: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.3) (Robot: Spreminjanje bo:ཧྥི་ལི་པིན། v bo:ཧྥི་ལི་པིན། |
Dopolnjena vsebina |
||
Vrstica 62:
}}
'''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[arhipelag]] 7.107 otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli [[1 E5 m|100 kilometrov]] jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]].
== Državna ureditev ==
Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]].
== Geografija ==
Od 7000 filipinskih [[otok]]ov je poseljenih približno 2770. Oba največja otoka, [[Luzon]] in [[Mindanao]], zavzemata dve tretjini [[ozemlje|ozemlja]]. Večina otokov je [[gora]]tih z ozkimi [[obala|obalnimi]] ravninami, le [[Luzon]] ima obsežno, gosto poseljeno ravnino v osrednjem delu. [[Ognjenik]] Apo na Mindanau je z 2954 metri najvišji vrh v [[država|državi]]. Pogosti so [[potres]]i, [[vulkan]]ski izbruhi in [[tajfun]]i.
[[Podnebje]]: tropsko oceansko z visoko vlažnostjo, visokimi temperaturami in obilico dežja.
== Gospodarstvo ==
Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini.
[[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|700px|sličica|sredina|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]]
== Zgodovina ==
Na otoke je [[1521]] priplul [[Magellan]] in jih poimenoval po španskem kralju [[Filip II|Filipu II]. Od sredine 16. stoletja so Španci razširili oblast na celotno območje, vendar so jih nenehno vznemirjali Nizozemci in morojski gusarji z Mindanaa. Španski kolonialni režim je bil krut, uprava zastarela in pod močnim vplivom [[jezuiti|jezuitov]], kar je ob gospodarskem izkoriščanju sprožilo neuspešen upor proti španski vladavini ([[1896]]).
Po špansko-ameriški vojni leta [[1898]] so Španci prepustili otoke [[ZDA]], vendar so Američani zlomili upor domačinov šele leta [[1906]]. Ameriška prisotnost je imela hude posledice za filipinsko družbo, ki kaže trojno mešanico azijske [[kultura|kulture]], španskega [[katoličanstvo|katoličanstva]] in ameriškega [[kapitalizem|kapitalizma]]. Ameriška politika na Filipinih je omahovala med spodbujanjem in dušenjem filipinske [[avtonomija|avtonomije]]. Leta 1935 je postal predsednik napol neodvisnega filipinskega »Commonwealtha« narodni voditelj [[Manuel Quezon]]. Nenadna japonska invazija [[1941]] je presenetila ameriške in filipinske branilce. [[Japonska]] je vzpostavila marionetno »Filipinsko republiko«, po ponovni ameriški osvoboditvi otočja pa so 1946 ustanovili neodvisno Republiko Filipini.
Med letoma 1953 in 1957 je karizmatični predsednik [[Ramon Magsaysay]] premagal in se nato sporazumel s [[komunizem|komunističnim]] [[gverila|gverilskim]] gibanjem [[Hukbalahap]], vendar pa je njegova smrt pomenila konec programa zemljiških reform. Oblast [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] (1917-1989; na oblasti 1965-1986) je temeljila na [[korupcija|korupciji]]. [[gverila|Gverilsko]] dejavnost je izrabljal kot izgovor za vse hujšo [[diktatura|diktaturo]]. Ko je 1986 poskušal ponarediti rezultate predsedniških volitev, ga je ljudska vstaja vrgla z oblasti, predsedniško mesto pa je zasedla [[Corazon Aquino]], vdova vodilnega [[opozicija|opozicijskega]] voditelja, ki so ga umorili, domnevno na Marcosov ukaz. Njeno predsednikovanje je ogrozilo več poskusov državnih udarov. Leta 1992 so zaprli zadnje vojaško oporišče [[ZDA]]. Deželo še vedno pestijo različne uporniške skupine, med drugimi tudi [[komunizem|komunisti]] in [[islam]]ski skrajneži.
== Viri in opombe ==
2001, Družinska enciklopedija Guinness, 8.slovenska izdaja, Ljubljana, Slovenska knjiga, 760 str.
{{opombe|2}}
| |||