Elektronka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MerlIwBot (pogovor | prispevki)
m m/vakuumska cev/-p:letnice
Vrstica 1:
[[Slika:Elektronenroehren-auswahl.jpg|thumb|right|300px|Elektronke]]
 
'''Elektronka''' (tudi '''vakuumska cev''') je [[elektronski element]]. V stekleni bučki, ki je prazna ([[vakuum]]) ali polnjena z [[žlahtni plin|žlahtnim plinom]], so [[elektroda|elektrode]]. Najmanjše število elektrod je dve: [[katoda]] in [[anoda]]. Pogosto je v rabi še tretja - [[krmilna mrežica]].
Elektronka je bila prvi aktivni elektronski element. Z njo lahko krmilimo in ojačujemo signale.
 
== Zgodovina ==
Zgodovina elektronke sega v leto [[1873]] ko je Federick Guthrie ugotovil, da je hladen in pozitivno naelektren kos kovine možno razelektriti z z razbeljenim in ozemljenim [[prevodnik]]om ne, da bi se prevodnika pri tem stikala. Poizkus je poizkušal izvesti tudi v nasprotni smeri, tako da je negativno naelektril hladen prevodnik vročega pa pozitivno, do razelektritve ni prišlo zato je sklepal, da [[električni tok|tok]] lahko teče le v eni smeri. Do podobnega odkritja je leta [[1880]] prišel tudi [[Thomas Edison]], ko je raziskoval zakaj ogljikova nitka v [[žarnica|žarnicah]] vedno pregori na pozitivni strani. V raziskovalne namene je izdelal posebno žarnico v kateri je bila žarilna nitka in kovinska ploščica. Med preizkusom žarnica je ugotovil, da med žarilno nitko in ploščico teče tok. To odkritje je postalo znano kot Edisonov efekt. Edison ga je [[patent]]iral vendar odkritje ni imelo nobene vrednosti, saj ga v praksi v tistem obdobju ni bilo moč nikjer uporabiti.
 
Zgodovina elektronke sega v leto [[1873]] ko je Federick Guthrie ugotovil, da je hladen in pozitivno naelektren kos kovine možno razelektriti z z razbeljenim in ozemljenim [[prevodnik]]om ne, da bi se prevodnika pri tem stikala. Poizkus je poizkušal izvesti tudi v nasprotni smeri, tako da je negativno naelektril hladen prevodnik vročega pa pozitivno, do razelektritve ni prišlo zato je sklepal, da [[električni tok|tok]] lahko teče le v eni smeri. Do podobnega odkritja je leta [[1880]] prišel tudi [[Thomas Edison]], ko je raziskoval zakaj ogljikova nitka v [[žarnica|žarnicah]]h vedno pregori na pozitivni strani. V raziskovalne namene je izdelal posebno žarnico v kateri je bila žarilna nitka in kovinska ploščica. Med preizkusom žarnica je ugotovil, da med žarilno nitko in ploščico teče tok. To odkritje je postalo znano kot Edisonov efektpojav. Edison ga je [[patent]]iral vendar odkritje ni imelo nobene vrednosti, saj ga v praksi v tistem obdobju ni bilo moč nikjer uporabiti.
Dvajset let po odkritju je [[John Ambrose Flaming]] prišel do ideje da bi lahko Edisonov efekt uporabil za izdelavo [[radio|radijskega sprejemnika]] in tako je leta [[1904]] patentiral prvo pravo elektronko, kasneje imenovano dioda. Dve leti zatem je ameriški izumitelj Lee de Forest elektronki dodal še krmilno mrežico s čimer je dioda postala trioda.
 
Dvajset let po odkritju je [[John Ambrose Flaming]] prišel do idejezamisli, da bi lahko Edisonov efektpojav uporabil za izdelavo [[radio|radijskega sprejemnika]] in tako je leta [[1904]] patentiral prvo pravo elektronko, kasneje imenovano dioda. Dve leti zatem je ameriški izumitelj Lee de Forest elektronki dodal še krmilno mrežico s čimer je dioda postala trioda.
 
== Delovanje ==
 
Elektronka deluje na principu termične emisije elektronov. Ti krožijo na zunanjih oblah [[atom]]ov prevodnega materiala in potrebujejo zelo malo energije, da zapustijo atom. Pri sobni temperaturi je v [[kovina|kovini]] veliko število prostih elektronov, ki se neovirano gibajo po notranjosti kovine, ne morajo pa je zapustiti ker imajo premalo energije. Z višanjem temperature pridobivajo elektroni vse večjo [[Kinetična energija|kinetično energijo]], ko je ta dovolj visoka začnejo elektroni zapuščati kovino. Čim višja je temperatura, tem več je elektronov, ki zapustijo površino kovine. Temu pojavu pravimo termična emisija elektronov, delu, ki ga pri tem opravijo pa izstopno delo. Elektroni tvorijo na površini kovine elektronski oblak.
 
Vrstica 17 ⟶ 21:
== Uporaba ==
 
Danes je večino elektronk izpodrinila polprevodniška [[dioda]] in [[tranzistor]]. Izjema so visokofrekvečne in močnostne naprave ([[radar]]ji in [[oddajnik]]i). Tudi nekateri avdiofili prisegajo na Hi-Fi ojačevalnike z elektronkami zaradi manjšega nelinearnega [[popačenje|popačenja]]. Tudi [[katodna cev]] oz. televizijski zaslon (predhodnik [[LCD]]) je elektronka.
 
 
== Primerjava elektronk s tranzistorji ==
 
Slabost elektronk je velika poraba energije za ogrevanje katode, velikost, kratka življenjska doba.
Prednost elektronk je neobčutljivost na sevanje visokoenergetskih delcev iz okolice (A bomba, sevanje iz vesolja,...)