Wikipedija

Panama: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Alelip (pogovor | prispevki)
13 urejanj
Brez povzetka urejanja
Alelip (pogovor | prispevki)
13 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 52:
|calling_code = 507
}}
'''Panama''' je najjužnejša [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Na vzhodu meji na [[Kolumbija|Kolumbijo]]in, na zahodu na [[Kostarika|Kostariko]]. Panama nadzoruje [[Panamski prekop]], pomemben umetni [[prekop]] za [[ladijski promet]] med severnim [[Tihi ocean|Tihim oceanom]], [[Karibsko morje|Karibskim morjem]] in [[Atlantski ocean|Atlantikom]]. [[Beseda]] ''panama'' v krajevni [[indijanšćina|indijanščini]] pomeni »obilje [[metulj]]ev«, ki jih je v tej obmorski državi več sto različnih vrst.
{{lektura|del članka|small=left|razlog=sintaksa, slovnica|datum=maj 2012}}
'''Začetek Paname'''
 
Ozemlje je upravno sprva pripadalo podkraljestvu Peru, po njegovi delitvi pa podkraljestvu Nova Granada. Po večletni vojni so pod vodstvom [[Simon Bolivar|Simona Bolivarja]] razglasili neodvisno Republiko Veliko Kolumbijo, v katero se je leta 1821 vklučilavključila tudi Panama.
Panama je poPo izbruhu zlate mrzlice v Kaliforniji je Panama postajala vse pomembnejša za povezavo med zahodno in vzhodno obalo ZDA, ki so 1850-18551850–1855 zgradile železniško progo prek Panamske ožine. Leta 1878 je Kolumbija prodala koncesije za gradnjo prekopa francoskemu podjetniku, ta pa podjetju Ferdinanda M. D. Lessepsa (graditelju Sueškega prekopa). Z gradnjo prekopa so pričeli leta 1882, vendar je družba leta 1889 bankrotirala, 1894. pa so povsem prenehali z deli.
 
'''
'''Neodvisna Panama in gradnja prekopa'''
 
Kolumbija je 1903. zavrnila ponudbo ZDA za gradnjo prekopa, zato so ZDA podprle upor Panamcev in njihovo odcepitev od Kolumbije. 3. 11. 1903 so razglasili neodvisno Republiko Panamo. S sporazumom so ZDA dobile trajno pravico do uporabe in nadzora nad 10 milj (16 km) širokim pasom ozemlja vzdolž prekopa (t. i. Panamska cona), Panama pa gotovino, letno rento in zagotovilo neodvisnosti. Maja 1904 je ameriška vojska zasedla Panamsko cono, leta 1906 so začeli graditi prekop, promet je skozenj stekel 15. 8. 1914.
Vrstica 73:
'''Podnebje'''
 
Je tropsko z majhnimi temperaturnimi nihanji in obilnimi padavinami. Razlike med karibsko in tihooceansko stranjo so precejšnje. Na karibski strani je 2500-40002500–4000 mm padavin (razporejene skozi vse leto), na tihooceanski pa 1100-23001100–2300 mm (deževna doba maj-decembermaj–december in sušna doba januar-marecjanuar–marec).
 
'''Vode'''
Vrstica 85:
'''Prebivalstvo in poselitev'''
 
Zelo hitro povečanje števila prebivalcev v drugi polovici 20. stoletja se polagoma umirja predvsem zaradi znižanjazmanjšanja rodnosti.
Po rasni pripadnosti so prebivalci mestici (64 %), črnci in mulati
(14 %), belci (10 %), Indijanci (8 %) in Kitajci (4 %).
Vrstica 91:
delu države, črnci in mulati ob karibski obali in so potomci sužnjev, ki so jih Španci pripeljali za delo na plantažah. Kitajci so se naselili med gradnjo prekopa. Večina Indijancev v vzhodnih delih države in na skrajnem zahodu živi na tradicionalen način.
 
Panamci sso po verski pripadnosti katoličani (80 %), protestanti (10 %, večinoma evangeličani) in muslimani (5 %).
Več kot polovica prebivalstva živi vzdolž Panamskega prekopa, od tega dobra tretjina na območju glavnega mesta, preostali večinoma v podolju južno od gorovja Sierra de Tabasara na zahodu. Vzhodni del države je zelo redko poseljen z Indijanci (2 preb./km²).
Večja mesta so: Panama (625 000), San Miguelito (294 000), Colon (138 000), David (100 000) in Santiago (68 000).
Vrstica 97:
'''Državna ureditev'''
 
Po ustavi 20. 5. 1983 je Panama predsedniška republika. Volilno pravico imajo vsi panamski državljani, starejši od 18 let. Nekdanje območje Panamske cone (Panama Canal Zone) je 10 milj širok pas ozemlja, ki so ga leta 1903 pridobile ZDA v zameno za priznanje Paname in so tam v letih 1904-19141904–1914 zgradile Panamski prekop. V skladu s sporazumom med ZDA in Panamo je prekop prišel pod pristojnost Paname, 31. 12. 1999 pa je Panama prevzela tudi celotno upravljanje prekopa; ZDA so obdržale le pravico do njegove obrambe.
 
'''
'''Kmetijstvo'''
 
Panama ima 672 000 ha njiv in trajnih nasadov ter 1,5 mil. ha travnikov in pašnikov. Največ izvažajo banane in sadje. Da bi zmanjšali pretirano odvisnost od izvoza banan, načrtno uvajajo nove kulture, kot so oljna in kokosova palma, kakav, povrtnine in tropsko sadje. Na bolj sušnem jugozahodu je dobro razvita tudi mesna govedoreja.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Panama«