|
|national_motto = [[latinščina|latinsko]] ''Pro Mundi Beneficio''<br />([[slovenščina|slovensko]] »Za blagor sveta«)
|national_anthem = ''[[Himno Istmeño]]''
|official_languages = [[Španščinašpanščina]]
|capital = [[Panamá]]
|latd=8 |latm=58 |latNS=N |longd=79 |longm=32 |longEW=W
|area = 75.517 <!--UN data-->
|percent_water = 2,9
|population_estimate = 3. 232. 000 <!--UN WPP-->
|population_estimate_rank = 133.
|population_estimate_year = Julijjulij 2005
|population_census = 2. 839. 177
|population_census_year = Majmaj 2000
|population_density = 43
|population_density_rank = 156.
|calling_code = 507
}}
'''Panama''' je najjužnejša [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]],. ki naNa vzhodu meji na [[Kolumbija|Kolumbijo]],in na zahodu pa na [[Kostarika|Kostariko]]. Panama nadzoruje [[Panamski prekop]], pomemben umetni [[prekop]] za [[ladijski promet]] med severnim [[Tihi ocean|Tihim oceanom]], [[Karibsko morje|Karibskim morjem]] in [[Atlantski ocean|Atlantikom]]. [[Beseda]] ''panama'' v krajevni [[indijanšćina|indijanščini]] pomeni »obilje [[metulj]]ev«, ki jih je v tej obmorski državi več sto različnih [[ljudstvo|ljudstev]]vrst.
{{lektura|del članka|small=left|razlog=sintaksa, slovnica|datum=maj 2012}}
'''Začetek Paname'''
Ozemlje je upravno sprva pripadalo podkraljestvu Peru, po njegovi delitvi pa podkraljestvu Nova Granada. Po večletni vojni so pod vodstvom [[Simon Bolivar|Simona Bolivarja]] razglasili neodvisno Republiko Veliko Kolumbijo, v katero se je leta 1821 vklučila tudi Panama.
PoPanama je po izbruhu zlate mrzlice v Kaliforniji je Panama postajala vse pomembnejša za povezavo med zahodno in vzhodno obalo ZDA., ki Te so 1850-551855 zgradile železniško progo prek Panamske ožine. Leta 1878 je Kolumbija prodala koncesije za gradnjo prekopa francoskemu podjetniku, ta pa podjetju Ferdinanda M. D. Lessepsa (graditelju Sueškega prekopa). Z gradnogradnjo prekopa so pričeli leta 1882, vendar je družba leta 1889 bankrotirala, 1894. pa so povsem prenehali z deli.
'''
Neodvisna Panama in gradnja prekopa'''
Kolumbija je 1903. zavrnila ponudbo ZDA za gradnjo prekopa, zato so ZDA podprle upor Panamcev in njihovo odcepitev le-teh od Kolumbije, tako da so. 3. 11. 1903 so razglasili neodvisno Republiko Panamo. S sporazumom so ZDA dobile trajno pravico do uporabe in nadzora nad 10 milj (16 km) širokim pasom ozemlja vzdolž prekopa (t. i. Panamska cona), Panama pa gotovino, letno rento in zagotovilo za neodvisnostneodvisnosti. Maja 1904 je ameriška vojska zasedla Panamsko cono, leta 1906 pa so začeli graditi prekop, promet je skozenj stekel 15. 8. 1914.
'''Lega'''
Panama leži v Srednji Ameriki, na njenem najožjem delu Srednje Amerike, med Karibskim morjem na severu in Tihim oceanom na jugu.
Komaj 55–100 km dolg pas kopnega med obema morjema je nastal šele v mlajšem [[terciar]]ju z dvigom niza tektonskih grud, zgrajenih večinoma iz vulkanskih kamnin.
Po sredini dežele poteka gorski niz iz dveh ločenih gorovij: na zahodu je širša in višja Sierra de Tabasara (najvišji vrh je ognjenik Baru ali Chiriqui, 3475m3475 m)., Proti vzhoduki se proti vzhodu postopoma znižuje in leži pri Panamskem prekopu leži le 82m82 m visoko.
V vzhodnem delu sta do 900m900 m visoki hribovji tik ob karibski obali (Cordillera de San Blas in Serrania del Darien) ter težko dostopnadostopne in slabo poznanapoznane gozdnatagozdnate poljapovršine v notranjosti. Vzporedno poteka na skrajnem jugu še drugi niz hribovij in obsega polotok Azuero ter več hribovij ob kolumbijski meji.
Na širokem kontinentalnem šelfu na tihooceanski strani je okoli 1600 otokov, med drugim Biserni otoki v Panamskem zalivu in otok Coiba na zahodu (494 km²).
'''Podnebje'''
TropskoJe tropsko z majhnimi temperaturnimi nihanji terin obilnimi padavinami. Razlike med karibsko in tihooceansko stranjo so precejšnje. Na karibski strani dobijoje 2500-4000mm4000 mm padavin (razporejene skozi vse leto), na tihooceanski pa 1100-2300mm2300 mm (deževna doba maj-december in sušna doba januar-marec).
'''Vode'''
Reke so kratke in vodnate. Zaradi plovbe po Panamskem prekopu so zajezili reko Charges v Gatunsko jezero (26m26 m n. v.) in viševišje ležečoležeče jezero Madden (57 km²).
'''Rastje'''
Na karibski strani in na vzhodu Paname prevladuje tropski deževni gozd, ki na jugozahodu prehaja v savanski gozdsavanskega in ponekod v savano. Gozdovi pokrivajo 44 % površine.
'''Prebivalstvo in poselitev'''
Zelo hitro povečanje števila prebivalcev v drugi polovici 20. stoletja se polagoma umirja predvsem zaradi znižanja rodnosti.
Po rasni pripadnosti so prebivalci mestici (64 %), črnci in mulati
(14 %), belci (10 %), Indijanci (8 %) in Kitajci (4 %).
Mestici živijo večinoma v zahodnem
delu države, črnci in mulati ob karibski obali in so potomci sužnjev, ki so jih Španci pripeljali za delo na plantažah. Kitajci so prišlise naselili med gradnjo prekopa. Večina Indijancev živi na tradicionalen način v vzhodnih delih države in na skrajnem zahodu živi na tradicionalen način.
PoPanamci s po verski pripadnosti so katoličani (80 %), protestanti (10 %, večinoma evangeličani) in muslimani (5 %).
Več kot polovica prebivalstva živi vzdolž Panamskega prekopa, od tega dobra tretjina na območju glavnega mesta, preostali večinoma v podolju južno od gorovja Sierra de Tabasara na zahodu. Vzhodni del države je zelo redko poseljen z Indijanci (2 preb./km²).
Večja mesta so: Panama (625. 000), San Miguelito (294. 000), Colon (138. 000), David (100. 000) in Santiago (68. 000).
'''Državna ureditev'''
Po ustavi 20. 5. 1983 je Panama predsedniška republika. Volilno pravico imajo vsi panamski državljani, starejši od 18 let. Nekdanje območje Panamske cone (Panama Canal Zone) je 10 milj širok pas ozemlja, ki so si ga leta 1903 pridobile ZDA v zameno za priznanje Paname in so natam njemv letih 1904-141914 zgradile Panamski prekop. V skladu s sporazumom med ZDA in Panamo je prekop prišel pod pristojnost Paname, 31. 12. 1999 pa je Panama prevzela tudi celotno upravljanje prekopa; ZDA so si obdržale le pravico do njegove obrambe.
'''
Kmetijstvo'''
Panama ima 672. 000 ha njiv in trajnih nasadov ter 1,5 mil. Haha travnikov in pašnikov. Za izvoz soNajveč najpomembnejšeizvažajo banane in sadje. Da bi zmanjšali pretirano odvisnost od izvoza banan, načrtno uvajajo nove kulture, kot so oljna in kokosova palma, kakav, povrtninopovrtnine in tropsko sadje. Na bolj sušnem jugozahodu je dobro razvita tudi mesna govedoreja.
'''Ribištvo'''
Je zelo pomembna dejavnost (skupni ulov 277.000t 000 t), zlasti lov na rakce, v 90. letih se je začela uspešno razvijarazvijati tudi marikultura (raki). Najpomembnejše ribiško pristanišče je Vacamonte.
'''Industrija'''
Razmeroma šibka industrija predeluje domače kmetijske pridelke (sladkor, predelava ribribe, mesna industrija) in proizvaja alkoholne pijače) inter oskrbuje domači trg z nekaterimi industrijskimi izdelki. Večina industrije jese nahaja vzdolž Panamskega prekopa med mestoma Panama in Colon.
'''Turizem'''
== Glej tudi ==
* [[seznamSeznam suverenih držav]]
* [[:en:List of radio stations in Panama|List of radio stations in Panama]]
* [http://www.coolpanama.com/ CoolPanama] Panama Portal
| 