|
Iz samostana prihajajo menihi in med zadnjimi tudi Aleksij. Uvodnemu zboru »Slava Bogu na višavi« sledi Aleksijeva arija, iz katere izvemo, da se je v božji hram zatekel zaradi ljubezni.
Hoče še v cerkev, a v tem iz gozda pribežita Ksenija in njena družica Tatjana. Bežita pred vitezom, zato se zatečeta v samostan. Aleksij v Kseniji takoj spozna svojo nekdanjo ljubezen, ona njega ne. Na prošnjo jima menih ponudi zavetje. Prizor se konča z trospevom »Oj hvala, oj hvala«.
Tatjanina arijeta »Ptičica gozdna veselo žgoleva«, ki sledi, domiselno na simbolični ravni opiše Ksenjino življenjsko izkušnjo in jo primerja zs ptico v kletki, ki je srečna šele po pobegu. Ksenija Tatjano poprosi, naj se vrne v gozd in opreza za zasledovalci. Na prizorišču ostaneta Aleksij in pribežnica. Pogovor o ljubezni Ksenijo spodbudi, da menihu zaupa, da ne more pozabiti svoje nekdanje ljubezni - Aleksija. To menihu zadostuje, da ji pokaže svoj pravi obraz, v katerem Ksenija prepozna dragega. Presenečena in srečna, toda pove, da ga ne more zaradi greha več ljubiti, ker je menih. Prihiti Tatjana in naznani prihod viteza in zasledovalcev, zato se vsi trije skrijejo v hodniku. Pred končnim razpletom sledi že prej omenjeni intermezzo. Zanimiva zgradba od piana do fortissima, ki se stopnjuje prek 56 taktov, nas pripelje do nastopa viteza z oboroženim spremstvom. Ve, da je nevesta Ksenija v samostanu, zato jo hoče odvesti nazaj v svoj skalni grad, pri čemer ga podprejo vojaki. Ko se napoti v samostan, predenj stopi Aleksij in mu zapre pot. Pove mu, koga išče in ko spozna v menihu svojega osovraženega brata, zasmehuje njega in Ksenijo. V dvospevu »In če me ni ljubila« se brata prepirata, koga bolj ljubi. Spremstvo sprevidi, da vitez postaja razjarjen, ker ne doseže cilja. Pri ponovnem poskusu vstopa v samostan ga Aleksij pahne od sebe, zato vitez izdere najbližjemu vojaku meč ter ga ponudi bratu. Ta ga nad brata noče dvigniti, zato mu ga vitez vrže pred noge in še zadnjikrat pozove na dvoboj. Aleksij nima izbire in se oprošča pred Bogom. Dvoboj se prične. Med dvobojem s hodnika planeta Tatjana in Ksenija, slednja tako nesrečno med oba brata, da jo vitez nehote smrtno rani. Ksenija vzklikne in pade Tatjani v naročje, dvobojevalca takoj povesita meča, Aleksij poklekne poleg ljubljene. Ta oba brata še z zadnjimi močmi pozove k odpuščanju ter izdihne. Zbor menihov v ozadju s ponovljeno besedo mir sklene dejanje.
[[Kategorija:Opere]]
|
