Friedrich Schlegel: Razlika med redakcijama

 

=== »Učna doba«: Leipzig, Dresden, Jena, Berlin ===

 

Leta 1792 je spoznal [[Novalis|Friedricha von Hardenberga]] (Novalis), s katerim sta delila zanimanje za filozofijo, zgodovino in teorijo književnosti. Leto kasneje 1793 se je spoprijateljil s [[Caroline Schelling|Caroline Böhmer]]. Njuno prijateljstvo je zaznamovalo njegovo nadaljnjo življensko pot, saj sta podprla Schlegla pri njegovem literarnem ustvarjanju.

Zaradi denarne stiske je leta 1794 prenehal študirati in postal svobodni pisatelj. Ukvarjal se je predvsem s klasično antiko in se preselil v Dresden k svoji sestri Charlotte. Tam je spoznal [http://de.wikipedia.org/wiki/Christian_Gottfried_K%C3%B6rner Christiana Gottfrieda Körnerja] in izdal svoje prvo delo ''O študiju grške poezije'' (''Über das Studium der griechischen Poesie''). 1975 se je seznanil z [http://de.wikipedia.org/wiki/Johann_Friedrich_Reichardt Johannom Friedrichom Reichardtom], ki je bil poleg Caroline navdušen zagovornik francoske revolucije. Sodelovanje s časopisom ''Deutschland'' mu je od leta 1796 omogočilo preživetje. Poleg političnega članka ''Poskus pojma republikanizem'' (''Versuch über den Begriff des Republikanismus'') je v njem izšla tudi ostra kritika pesmi [[Friedrich Schiller|Friedricha Schillerja]] (recenzija Schillerjevega Musenalmanacha za leto 1796). Schiller, ki ga je to precej vznejevoljilo, se je zoperstavil Schleglu v distihih ''Die Xenien'' (izšle v Musenalmanachu za leto 1797). Uničujoča recenzija Schillerjevega časopisa ''Die Horen'' je Schlegla leta 1797 tako pripeljala do zloma.

 

Leta 1796 se je Schlegel pridružil bratu [http://de.wikipedia.org/wiki/August_Wilhelm_Schlegel Augustu Wilhelmu] in njegovi ženi Caroline v Jeni. V vedno večji meri se je ukvarjal z novo književnostjo in filozofijo ([[Immanuel Kant|Kant]], [[Baruch Spinoza|Spinoza]]). Nanj je močno vplivala filozofija [[Johann Gottlieb Fichte|Johanna Gottlieba Fichteja]], s katerim se je spoprijateljil. Mladi Schlegel je, ko je prvič bil v Jeni, sklenil pomembno prijateljstvo s pisatelji „stare generacije“: z [[Johann Gottfried Herder|Johannom Gottfriedom Herderjem]], [http://de.wikipedia.org/wiki/Christoph_Martin_Wieland Christopherjem Martinom Wielanderjem] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Johannom Wolfangom von Goethejem]]. Na osnovi njihovih del je kasneje razvil svojo znano literarno teorijo.