Redakcija: 12:10, 23. januar 2013 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.521 urejanj Nova stran z vsebino: {{Infopolje Bivša država \|native_name = Atropatena <br> اترپتکان <br> Atropatkan \|conventional_long_name = \|common_name = Atropatena \|image_map = Diadochi 301 S...		Redakcija: 10:23, 24. januar 2013 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.521 urejanj Zgodovina, vladarji (delno) Novejše urejanje →
Vrstica 27: \|today = {{flag\|Azerbajdžan}} }} '''Atropatena''' ([[perzijščina\|perzijsko]] اترپتکان) '''Atropatkan''' ali '''Atorpatkan''', antično kraljestvo, katerega so v 4. stoletju pr. n. št. ustanovili in mu vladali lokalni iranski dinasti, najprej [[~~Darij~~Darej Perzijski]] in kasneje [[Aleksander Makedonski]].<ref>S.M. Sherwin-White, A. Kuhrt, ''From Samarkhand to Sardis: a new approach to the Seleucid Empire'', University of California Press, 1993, str. 78.</ref> Obsegalo je ozemlje sedanjega iranskega [[Azerbajdžan]]a<ref>D.S. Benson (1995), ''Ancient Egypt's warfare: a survey of armed conflict in the chronology of ancient Egypt'', 1600 BC-30 BC.</ref> in iranskega [[Kurdistan]]a<ref>S.E. Kroll (1994), ''Media Atropatene'', Barrington Atlas of the Greek and Roman World: Map-by-map Directory, Richard J. A. Talbert, Princeton University Press, 2000, '''2''', str. 1292.</ref> Prestolnica kraljestva je bil [[Ganzak]]. ==Zgodovina== Po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. je bilo njegovo ozemlje z [[Babilonska delitev\|Babilonsko delitvijo]] razdeljeno med [[diadohi\|diadohe]]. Nekdanja [[Ahemenidi\|ahemenidska]] [[satrapija]] Medija je bila razdeljena na dva državi: večji južni del, imenovan ''Media Magna'', je pripadla Pitonu, enemu od Aleksandrovih telesnih stražarjev, manjši severni del, ki je bil podsatrapija Matiene, pa je kot ''Media Atropatena'' pripadla [[Atropat]]u, nekdanjemu ahemenidskemu guvernerju Medije. Atropat je kmalu zatem prenehal plačevati davke [[Selevk I. Nikator\|Selevku I. Nikatorju]] in razglasil svojo neodvisnost. Njegovo kraljestvo je kasneje izgubilo prvi del imena in postalo preprosto Atropatena. Atropatova dinastija je vladala nekaj stoletij, najprej neodvisno, kasneje pa kot [[vazal]] [[Partsko cesarstvo\|Arsakidov]]. Arsakidi so kraljestvo imenovali ''Aturpatakan''. Arsakidi so kasneje Atropateno priključili k svojemu cesarstvu in jo zatem izgubili v vojnah s [[Sasanidi]], ki so jo ponovno preimenovali v Aturpatakan. Med letoma 639 in 643 so njeno ozemlje med vladanjem [[pravoverni kalifi\|pravovernega kalifa]] Omarja osvojili [[Arabci]]. Atropatena je postala samostojna in strateško pomembna provinca zgodnjega islamskega [[kalif]]ata. V arabskem obdobju se je njeno iransko ime Aturpatakan postopoma pretvorilo v [[Azerbajdžan]]. ==Seznam vladarjev== Seznam ni popoln in vsebuje samo imena znanih krajev. Letnice njihovega vladanja so v različnih virih zelo različne. * [[Atropat]] (vladal 323 pr. n. št.-približno 300 pr. n. št.) * [[Artabazan]] (vladal približno 270 pr. n. št.-221 ali 220 pr. n. št.), sodobnik [[Selevkidi\|selevkidskega]] grškega kralja [[Antioh III. Veliki\|Antioha III. Velikega]], ki je trdil, da je vnuk perzijskega kralja [[Darej II.\|Dareja II.]]<ref>[http://www.iranicaonline.org/articles/artabazanes-autonomous-ruler-of-armenia-who-submitted-to-the-seleucid-king-antiochus-iii-in-220-b Artabazanes], Encyclopedia Iranica.</ref><ref>M.G. Sánchez (2005), [http://www.ucm.es/BUCM/revistasBUC/portal/abrir.php?url=http://www.ucm.es/BUCM/revistas/ghi/02130181/articulos/GERI0505330223A.PDF ''La figura del sucesor del Gran Rey en la Persia Aqueménida''], V. Troncoso (urednik), [http://www.ucm.es/BUCM/revistasBUC/portal/modules.php?name=Revistas2&id=GERI Anejos Gerión, 9], ''La figura del sucesor en las monarquías de época helenística''.</ref><ref>R- Hallock (1985), The evidence of the Persepolis Tablets, The Cambridge History of Iran, 2, str. 591.</ref> * [[Mitridat I. Atropatenski]] (vladal 67 pr. n. št.-66 pr. n. št.), zet armenskaga kralja Tigrana Velikega<ref>Kasij Dion, 36.14.</ref> * [[Darej I. Atropatenski]] (vladal okoli 65 pr. n. št.<ref>[http://www.iranicaonline.org/articles/azerbaijan-iii Azerbaijan iii.]</ref> * [[Ariobarzan I.]] (vladal 65 pr. n. št.–56 pr. n. št.) * [[Artavazd I. Atropatenski\|Artavazd I.]] (vladal 56 pr. n. št.–31 pr. n. št.), sin Ariobazana I.<ref>[http://www.tyndalehouse.com/egypt/ptolemies/tryphaena_fr.htm ''Ptolemaic Genealogy: Tryphaena'', opomba 13]</ref> in zet kralja Antioha I. Tea Komagenskega<ref>[http://www.tyndalehouse.com/egypt/ptolemies/affilates/aff_ptolemies.htm ''Ptolemaic Genealogy: Affiliated Lines, Descendant Lines'']</ref> * [[Asinal]] (vladal od 30 pr. n. št.– 20. pr. n. št.) * [[Ariobarzan II.]] (vladal 28 pr. n. št.–4 pr. n. št.)<ref name="Swan, P.M. 2004 p.114">Swan, P.M. (2004), ''The Augustan Succession: An Historical Commentary on Cassius Dio's Roman History, knjigi 55-56 (9 B.C.-A.D. 14)'', str. 114, Oxford University Press.</ref> in služil kot kralj Armenije od 2 pr. n. št.–4 n. št.<ref name="Swan, P.M. 2004 p.114"/> ==Sklici== {{opombe\|12}} {{hist-stub}}

Atropatena: Razlika med redakcijama