Žužkojedi: Razlika med redakcijama

dodanih 333 zlogov ,  pred 7 leti
m
brez povzetka urejanja
m
Približno 375 različnih vrst [[Sesalci|sesalcev]] iz reda '''''žužkojedov''''' (Insectivora) uvrščamo v sedem družin, sem sodijo tudi rovke, krti, [[Jež|ježi]].
V večini so '''''žužkojedi''''' majhne živali s ošiljenimi smrčki in enostavno zobovje iz igličastih zob. Na vsaki nogi imajo po pet krempljastih prstov in ploske podplate. Na glavi imajo par drobnih oči. Povečini živijo na tleh ali v rovih ter se prehranjujejo z žuželkami in njihovimi ličinkami. Poznanih je tudi nekaj plenilskih (mesojedih) vrst, ki lovijo tudi večje živali.
 
== Rovke ==
To so najštevilčnejša družina '''''žužkojedov''''', saj jih je približno 265 vrst. Razširjene so po vsem svetu, kjer ni hladnejšega [[podnebje|podnebja]] ([[Avstralija]], [[Nova Zelandija]], večji del [[Južna Amerika|J. Amerike]]). ''Rovke'' so manjše živali podobne [[Miš|mišim]], največ njih prilagojene življenju na tleh, vendar so nekatere tudi vodne vrste, katere imajo na nogah šope togih kocin, ki jim pomaga pri plavanju.
Razne vrste ''rovk'' imajo v slini rahlo strupen izloček, ki je za večje živali neškodljiv, a uspešno omrtviči deževnike in druge [[Nevretenčarji|nevretenčarje]]. Pred plenilci se nekatere ''rovke'' branijo z ostrim vonjem po ''mušusu'', ki ga izločijo na strani telesa.
''Rovke'' so izredno aktivne živali, ki nenehno stikajo za hrano. Po obroku, kratek čas počivajo in nato že stikajo za novim obrokom, saj imajo hitri [[metabolizem]] tako potrebujejo veliko količino hrane. Količina dnevno zaužite hrane je [[Ekvivalenca|ekvivalentna]] njeni teži. Celo ''rovke'' iz hladnejših področji ne prezimujejo, si ne bi mogle nabrati zadostne količine rezervnih [[Maščoba|maščob]]. Kadar ''rovko'' kaj prestraši se njen srčni utrip poveča na neverjetnih 1200 udarcev na minuto.
Obstajajo tudi ''drevesne rovke'', ki pa niso v tesnem sorodstvu z opisanimi rovkami.
 
== Krti ==
Poznamo 27 različnih vrst ''krtov'', ki so razširjeni smo na severni strani poloble. Le ti so izredno prilagojeni na podzemno življenje in kopanje rovov, zato so sprednje noge kratke, debele in mišičaste z široko lopatasto šapo.
Krti imajo žametasto krzno in zelo majhne zakrnele oči, v večini so vrste ''krtov'' slepe. Tako, je njihov najpomembnejši čut ravno voh in tip na dolgem občutljivem smrčku. Krti ''Starega sveta'' se pretežno prehranjujejo z deževniki. Severnoameriški ''krt zvezdaš'' ima na koncu smrčka venec izredno občutljivih izrastkov ali ''tentaklov'', s katerimi si pomaga pri iskanju hrane. Vodne krte imenujemo ''Dežmani'' in imajo plavalno kožico na zadnjih nogah. Ruski dežmani zrastejo do 40cm in so še vedno ogroženi zaradi dragocenega krzna.
 
== Zlati krti ==
Jih je približno 18 vrst, ki živijo samo v Afriki. Sicer so zlati krti zelo podobni navadnim krtom, vendar so v daljnem sorodstvu. Ime so dobile po gostem in volnatem kožuhu, ki se kovinsko lesketa in pogosto daje živali zlat ali bronast odtenek. Tudi ta vrsta ''krta'' je slepa, vendar kljub temu lovijo tudi na zemlji, a le ponoči ali po deževju. Hranijo se z nevretenčarji in tudi z breznogimi kuščarji, ki merijo tudi do 20cm, kar je dvakrat večje od njih samih.
 
== Tenreki ==
Vseh 34 vrst iz družine ''tenrekov'' ali ''ježev ščetinarjev'' (Tenrecidae) je razširjenih samo na [[Madagaskar|Madagaskarju]] in na sosednjem Komorskem otočju. Tam ni drugih '''''žužkojedov''''' zato so to vlogo prevzeli ''tenreki'' in se prilagodili na podoben način življenja žužkojedov. Te vrste žužkojedov še ni dobro raziskana in so tenreki ogroženi. ''Tenreki'' imajo bodečo kožo, podobno ježu. Povsem sličen ježu pa je ''ježasti tenrek''.
 
== Ježi ==
Družino ježev sestavljajo le dve različni skuiniskupin živali. Ena skupna je J. Azijski ''dlakavi jež'' in drugo je ''bodičasti jež''. Prvi nimajo bodic imajo pa podoben smrček in so največji žužkojedi, saj zrastejo do 2kg teže.
Pravi ježi so doma iz [[Afrika|Afrike]] in [[Evrazija|Evrazije]]. Njihova koža je poraščena z močnimi in trdimi bodicami, ki so nastale iz močno spremenjenih dlak, katere ima še okoli smrčka in po trebušni strani. To so najbolj ranljivi deli ježa, katere ob nevarnosti skrije v klobčič. Ježi se hranijo z [[nevretenčarji]], predvsem polži lazarji, žuželkami in njihovimi ličinkami, mišjih mladičev, ptičjih jajc. Ježi so se dobro prilagodili na življenje v bližini naselbin, vendar pa obrambne bodice niso kos avtomobilom, saj se večina ježevih življenj konča ravno na cestah pri prečkanju ceste. Ježi v hladnejših predelih prezimujejo, saj v zimskih časih ni žuželk, Afriški ježi pa zimovanja ne potrebujejo, večina njih otrpli preživijo poletno vročino in sušo.
 
== Ploskorili žužkojedi ==
Znani sta samo dve vrsti iz družine ploskorili žužkojedi, ki živijo na [[Kuba|Kubi]] in Hispanioli v [[Karibsko otočje|Karibskem otočju]]. Te živali so podobne rovkam, vendar so večje, saj lahko tehtajo tudi do 1kg. Njihova glavna jed so žuželke, manjši [[plazilci]] in perutnina. Obe vrsti so zaščiteni, vendar sta še vedno ogroženi zaradi poseke dreves ter mačk in psov.
 
== Rilčasti skakači ali rilčaste rovke. ==
Sem uvrščamo 15 vrst, to so zelo nenavadne živali, ki so jih nekdaj razporedili v poseben red. Sedaj zoologi te živali, zaradi podobnosti zobovja uvršajo v rod '''''žužkojedov'''''. Te vrste živali živijo samo v [[Afriki]]. Ime so dobile po dolgem in gibljivem smrčku. Največji izmed njih je pisani rilčasti skakač iz osrednje Afrike, ki zraste tudi do 50cm dolžine in se prehranjuje z mravljami, [[termiti]] in ličinkami hroščev. Razne vrste rilčastih skakačev so gostitelji [[Malarija|malarije]], ki se ne prenaša na človeka, zato na njih opravljajo razne medicinske poizkuse.
 
== Vir ==
Družinska enciklopedija, Guinness (1999)
137

urejanj