Žužkojedi: Razlika med redakcijama

PriližnoPribližno 375 različnih vrst sesalcev iz reda '''''žužkojedov''''' (Insectivora) uvrščamo v sedem družin,sem sodijo tudi rovke, krti, ježi.

V večini so '''''žužkojedi''''' majhne živali s ošiljenimi smrčki in enostavno zobovje iz igličastih zob. Na vsaki nogi imajo po pet krempljastih prstov in ploske podplate. Na glavi imajo par drobnih oči. Povečini živijo na tleh ali v rovih ter se prehranjujejo z žuželkami in njihovimi ličinkami. Poznanih je tudi nekaj plenislkihplenilskih (mesojedih) vrst, ki lovijo tudi večje živali.

To so najštevičnješanajštevilčnejša družina '''''žužkojedov''''', saj jih je približno 265 vrst. Razširjene so po vsem svetu, kjer ni hladnejšega podnebja (Avstralija, Nova Zelandija, večji del J. Amerike). ''Rovke'' so majšemanjše živali podobne mišim, največ njih prilagojene življenju na tleh, vendar so nekatere tudi vodne vrste, katere imajo na nogah šope togih kocin, ki jim pomaga pri plavanju.

Razne vrste ''rovk'' imajo v slini rahlo strupen izloček,ki je za večje živali neškodljiv, a uspešno omrtviči deševnikedeževnike in druge nevretenčarje. Pred planilciplenilci se nekatere ''rovke'' branijo z ostrim vonjem po mušusu, ki ga izločijo na strani telesa.

''Rovke'' so izredno aktivne živali, ki nenehno stikajo za hrano. Po obroku, kratek čas počivajo in nato že stikajo za novim obrokom, saj imajo hitri metabolizem tako potrebujejo veliko količino hrane. Količina dnevno zaužite hrane je [[Ekvivalenca|ekvivalentna]] njeni teži. Celo rovke iz hladnejših področji ne prezimujejo, sjsi ne bi mogle nabrati zadostne količine rezervnih maščob. Kadar rovko kaj prestraši se njen srčni utrip poveča na neverjetnih 1200 udarcev na minuto.

Krti imajo žametaskožametasto kržnokrzno in zelo majhne zakrnele oči, v večini so vrste krtov slepe. Tako, je njihov najpomembnejši čut ravno voh in tip na dolgem občutljivem smrčku. Krti Starega sveta se pretežno prehranjujejo z deževniki. Severnoameriški krt zvezdaš ima na koncu smrčka venec izredno občutljivih izraztkovizrastkov ali tntaktovtentaklov, s katerimi si pomaga pri iskanju hrane. Vodne krte imenujemo ''Dežmani'' in imajo plavalno kožico na zadnjih nogah. Ruski dežmani zrastejo do 40cm in so še vedno ogroženi zaradi dragocenega krzna.

Jih je približno 18 vrst, ki živijo samo v AfrkiAfriki. Sicer so zlati krti zelo podobni navadnim krtom, vendar so v daljnem sorodstvu. Ime so dobile po gostem in volnatem kožuhu, ki se kovinsko lesketa in pogosto daje živali zlat ali bronast otenekodtenek. Tudi ta vrsta krta je slepa, vendar kljub temu lovijo tudi na zemlji, a le ponoči ali po deževju. Hranijo se z nevretenčarji in tudi z breznogimi kuščarji, ki merijo tudi do 20cm, kar je dvakrat večje od njih samih.

Družino ježev sestavljajo le dve različni skuini živali. Ena skupna je J.Aziski Azijski dlakavi jež in drugo je bodičasti jež. Prvi nimajo bodic imajo pa podoben smrček in so največji žužkojedi, saj zrastejo do 2kg teže.

Pravi ježi so doma iz Afrike in Evrazije. Njihova koža je poreščenaporaščena z močnimi in trdamitrdimi bodicami, ki so nastale iz močno spremenjenih dlak, katere ima še okoli smrčka in po trebušni strani. To so najbolj ranljivi deli ježa, katere ob nevarnosti skrije v klobčič. Ježi se hranijo z nevretenčarji, predvsem polži lazarji, žuželkami in njihovimi ličinkami, mišjih mladičev, ptičjih jajc. Ježi so se dobro prilagodili na življenje v bližini naselbin, vendar pa obrambne bodice niso kos avtomobilom, saj se večina ježevih življenj konča ravno na cestah pri prečkanju ceste. Ježi v hladnejših predelih prezimujejo, saj v zimskih časih ni žuželk, Afriški ježi pa zimovanja ne potrebujejo, večina njih otrpli preživijo poletno vročino in sušo.